Page 183 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 183
moda, mediji in elite ...
pojavljanje novih in novih časopisov in revij spremljala čedalje večja tablo-
idizacija tiska, ki jo spremljata procesa simplifikacije in spektakularizaci-
je novic. Vse, tako forma kakor vsebina, postane podrejeno temu procesu.
Najvidnejša posledica tabloidizacije javne sfere pa je, da se vsakdanje živ-
ljenje ljudi preseli v medije, v televizijske družabne kronike, na novičarske
strani revij, na naslovnice tabloidov (prim. Luthar 1998). Sprva zadržane
nove tranzicijske elite so tako čedalje bolj voljno začele krmariti med tovr-
stno proliferacijo novih tiskanih in kasneje spletnih medijev, saj so ugoto-
vile, da lahko medije izkoristijo sebi v prid za lastno medijsko promocijo.
Šlo je seveda za prepoznavo vzajemnega interesa medijskih ustvarjalcev in
elitnih objektov njihovega poročanja, prikazovanja oziroma obravnavanja.
Družbena stigma učinka tabloidnosti je čedalje bolj bledela, sprega med
mediji in elitami pa postala čedalje zaupnejša, intimnejša. Koncept tablo-
idnosti se prikrade življenjskostilnim revijam povsem na neimenovan na-
čin, s čimer se želi umetno zmanjšati stigmatizacijo, ki jo dosežejo tako, da
rezultate tabloidizacije pospremijo s simboli glamurja, prestiža, petičnos-
ti, izbranosti, prefinjenosti. V »ženskih« in življenjskostilnih revijah so se
namnožile razne družabne rubrike, ki elitam služijo izključno za njihovo
promocijo. Nekateri naši informatorji, denimo INFž11, INFž9, INFm12, po-
trdijo, da so družabne rubrike revij, spletnih medijev in televizijskih oddaj
postale predvsem »modna pista« slovenskih elit. Tovrstne uporabe medijev
za promocijske namene vplivnih posameznikov in skupin ni mogoče razu-
meti kot medijskega projekta, pač pa gre za politični in ekonomski projekt,
v katerem so predstavniki medijev (novinarji, uredniki, javni stilisti, mo-
dne policistke ipd.) in predstavniki oblasti oziroma akumulirane družbene
moči ter vpliva stkali močno vez. Tesna kohabitacija medijev in elit je bral-
ce in bralke transformirala v zainteresirane konzumente njihovega nema-
lokrat incestuoznega javnega življenja.
Ko smo o tem, kakšno vlogo imajo mediji pri modni promociji slo-
venskih tranzicijskih elit, povprašali naše sogovornike, so vsi tako rekoč
v en glas zatrdili, da ključno. Večina je znala navesti cel kup takšnih in
drugačnih družabnih kronik, fotoreportaž in TV-oddaj, od Janine družab-
ne rubrike »Visoke pete«, »Salona« v Nedeljskem dnevniku, »Na zabavi«
v reviji Nova, »Zakulisja« v reviji Lady, »Rdeče preproge« in »Družabne
scene« v reviji Obrazi, »Parade« v tedniku Mladina do »PopIn-a« na POP
TV in številnih drugih družabnih kronik. Trik tovrstnih semižurnalistič-
nih ali bolje kar psevdožurnalističnih oblik medijskega upovedovanja je re-
dukcija prikaza na hipetrofiran vizualni medijski spektakel (prim. Kellner
183
pojavljanje novih in novih časopisov in revij spremljala čedalje večja tablo-
idizacija tiska, ki jo spremljata procesa simplifikacije in spektakularizaci-
je novic. Vse, tako forma kakor vsebina, postane podrejeno temu procesu.
Najvidnejša posledica tabloidizacije javne sfere pa je, da se vsakdanje živ-
ljenje ljudi preseli v medije, v televizijske družabne kronike, na novičarske
strani revij, na naslovnice tabloidov (prim. Luthar 1998). Sprva zadržane
nove tranzicijske elite so tako čedalje bolj voljno začele krmariti med tovr-
stno proliferacijo novih tiskanih in kasneje spletnih medijev, saj so ugoto-
vile, da lahko medije izkoristijo sebi v prid za lastno medijsko promocijo.
Šlo je seveda za prepoznavo vzajemnega interesa medijskih ustvarjalcev in
elitnih objektov njihovega poročanja, prikazovanja oziroma obravnavanja.
Družbena stigma učinka tabloidnosti je čedalje bolj bledela, sprega med
mediji in elitami pa postala čedalje zaupnejša, intimnejša. Koncept tablo-
idnosti se prikrade življenjskostilnim revijam povsem na neimenovan na-
čin, s čimer se želi umetno zmanjšati stigmatizacijo, ki jo dosežejo tako, da
rezultate tabloidizacije pospremijo s simboli glamurja, prestiža, petičnos-
ti, izbranosti, prefinjenosti. V »ženskih« in življenjskostilnih revijah so se
namnožile razne družabne rubrike, ki elitam služijo izključno za njihovo
promocijo. Nekateri naši informatorji, denimo INFž11, INFž9, INFm12, po-
trdijo, da so družabne rubrike revij, spletnih medijev in televizijskih oddaj
postale predvsem »modna pista« slovenskih elit. Tovrstne uporabe medijev
za promocijske namene vplivnih posameznikov in skupin ni mogoče razu-
meti kot medijskega projekta, pač pa gre za politični in ekonomski projekt,
v katerem so predstavniki medijev (novinarji, uredniki, javni stilisti, mo-
dne policistke ipd.) in predstavniki oblasti oziroma akumulirane družbene
moči ter vpliva stkali močno vez. Tesna kohabitacija medijev in elit je bral-
ce in bralke transformirala v zainteresirane konzumente njihovega nema-
lokrat incestuoznega javnega življenja.
Ko smo o tem, kakšno vlogo imajo mediji pri modni promociji slo-
venskih tranzicijskih elit, povprašali naše sogovornike, so vsi tako rekoč
v en glas zatrdili, da ključno. Večina je znala navesti cel kup takšnih in
drugačnih družabnih kronik, fotoreportaž in TV-oddaj, od Janine družab-
ne rubrike »Visoke pete«, »Salona« v Nedeljskem dnevniku, »Na zabavi«
v reviji Nova, »Zakulisja« v reviji Lady, »Rdeče preproge« in »Družabne
scene« v reviji Obrazi, »Parade« v tedniku Mladina do »PopIn-a« na POP
TV in številnih drugih družabnih kronik. Trik tovrstnih semižurnalistič-
nih ali bolje kar psevdožurnalističnih oblik medijskega upovedovanja je re-
dukcija prikaza na hipetrofiran vizualni medijski spektakel (prim. Kellner
183
