Page 180 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 180
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
ti prepoznane kot zgodbe o uspehu, njeni protagonisti pa kot novi nosilci
družbenega reda. Tako so naši sogovorniki razmišljali o tem, kakšna naj bi
bila razlika med socialistično in tranzicijsko modo, pa tudi o tem, kako so
to razliko utelešali elitni predstavniki slovenske tranzicijske družbe. Naš
INFm12, sicer srednješolski učitelj sociologije, je skušal ob tem, ko je raz-
mišljal o vlogi mode tranzicijskih elit pri vzpenjanju po družbeni lestvici,
opozoriti na pomembnost neuniformnega zaznavanja teh elit:
Jaz bi raje govoril o elitnih skupinah ali celo posameznikih, saj ne
moremo vse zvesti na eno samo elito … recimo, jaz bi rekel, da je
ta zahodnjaški stil glamuroznega oblačenja najprej posvojila pri
nas gospodarska elita, zlasti tile novodobni tajkuni, ki so čez noč
obogateli. Ne vem, odprem Lady ali kako drugo revijo, in pod sli-
ko piše, da je ta in ta menedžer bil oblečen v Armanija ali Hugo
Boss … v komunizmu prvič ne bi nikoli to pisalo, drugič pa, ver-
jetno tak direktor tega ne bi smel takole javno razglašati, kate-
ro fino tujo znamko nosi, saj bi lahko s tem ogrozil svoj položaj.
V komunizmu naj bi naši ljudje pač nosili znamke domače tek-
stilne industrije, to je bilo vsakomur jasno … moški so pač nosili
Murino obleko, pri casual pa ne vem, mogoče Rašico. [..] Kulturna
elita je tudi postala v tranziciji bolj pisana na teh družabnih do-
godkih, samo njen problem je v tem, da ona bi se oblačila trendo-
vsko, vendar nima denarja za drage tuje znamke. Najslabši pa so
bili politiki po mojem … se spomnim, kako so v devetdesetih na
televizijo v oddaje nekateri prihajali s pomečkanimi in cotastimi
suknjiči. Videlo se je, da niso iz kvalitetnega blaga, ali pa so bili že
čisto ponošeni in niso bili impregnirani … da ne omenjam kra-
vat raznoraznih groznih barv in vzorcev, ki niso pasale k srajci in
obleki. Mislim, da so kravate še danes najšibkejši kos naše politič-
ne estrade … aja, pa čevlji verjetno, sam te težko presodiš na da-
leč po televiziji ali v reviji, jih moraš videti bliže. Glede tega ima-
jo politiki še srečo, da vse njihove nekultiviranosti celo mediji ne
morejo posredovati.
Tudi INFž8 se je dotaknila socialistične mode in tega, kako se je tran-
zicijska elita po njenem skušala distancirati od nje in ustvariti nov, kapita-
listični videz, videz novega demokratičnega blagostanja in prilagodljivosti:
V socializmu je bila moda zelo enostavna, praktična. Skoraj je
niste mogli prepoznati kot modo, saj ni izstopala. Ni bilo neke-
180
ti prepoznane kot zgodbe o uspehu, njeni protagonisti pa kot novi nosilci
družbenega reda. Tako so naši sogovorniki razmišljali o tem, kakšna naj bi
bila razlika med socialistično in tranzicijsko modo, pa tudi o tem, kako so
to razliko utelešali elitni predstavniki slovenske tranzicijske družbe. Naš
INFm12, sicer srednješolski učitelj sociologije, je skušal ob tem, ko je raz-
mišljal o vlogi mode tranzicijskih elit pri vzpenjanju po družbeni lestvici,
opozoriti na pomembnost neuniformnega zaznavanja teh elit:
Jaz bi raje govoril o elitnih skupinah ali celo posameznikih, saj ne
moremo vse zvesti na eno samo elito … recimo, jaz bi rekel, da je
ta zahodnjaški stil glamuroznega oblačenja najprej posvojila pri
nas gospodarska elita, zlasti tile novodobni tajkuni, ki so čez noč
obogateli. Ne vem, odprem Lady ali kako drugo revijo, in pod sli-
ko piše, da je ta in ta menedžer bil oblečen v Armanija ali Hugo
Boss … v komunizmu prvič ne bi nikoli to pisalo, drugič pa, ver-
jetno tak direktor tega ne bi smel takole javno razglašati, kate-
ro fino tujo znamko nosi, saj bi lahko s tem ogrozil svoj položaj.
V komunizmu naj bi naši ljudje pač nosili znamke domače tek-
stilne industrije, to je bilo vsakomur jasno … moški so pač nosili
Murino obleko, pri casual pa ne vem, mogoče Rašico. [..] Kulturna
elita je tudi postala v tranziciji bolj pisana na teh družabnih do-
godkih, samo njen problem je v tem, da ona bi se oblačila trendo-
vsko, vendar nima denarja za drage tuje znamke. Najslabši pa so
bili politiki po mojem … se spomnim, kako so v devetdesetih na
televizijo v oddaje nekateri prihajali s pomečkanimi in cotastimi
suknjiči. Videlo se je, da niso iz kvalitetnega blaga, ali pa so bili že
čisto ponošeni in niso bili impregnirani … da ne omenjam kra-
vat raznoraznih groznih barv in vzorcev, ki niso pasale k srajci in
obleki. Mislim, da so kravate še danes najšibkejši kos naše politič-
ne estrade … aja, pa čevlji verjetno, sam te težko presodiš na da-
leč po televiziji ali v reviji, jih moraš videti bliže. Glede tega ima-
jo politiki še srečo, da vse njihove nekultiviranosti celo mediji ne
morejo posredovati.
Tudi INFž8 se je dotaknila socialistične mode in tega, kako se je tran-
zicijska elita po njenem skušala distancirati od nje in ustvariti nov, kapita-
listični videz, videz novega demokratičnega blagostanja in prilagodljivosti:
V socializmu je bila moda zelo enostavna, praktična. Skoraj je
niste mogli prepoznati kot modo, saj ni izstopala. Ni bilo neke-
180
