Page 179 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 179
moda, mediji in elite ...
oblasti: »člani elite morajo biti pozorni na družbene spremembe, kajti v na-
sprotnem primeru lahko tvegajo, da jih bo zamenjala druga skupina, ki pose-
duje ali si prilasti to iskano lastnost« (Atanasovski 1997: 34). Je pa »nova de-
mokratična okoliščina« ponudila marsikatero priložnost za vzpenjanje po
družbeni lestvici za številne bodisi sposobne bodisi iznajdljive bodisi moč-
ne posameznike, ki jim sociologija elit nadeva ime nouveaux riches, novi
bogataši. Ti so družbena kategorija, ki je svojo javno podobo, ugled in vred-
nost, torej simbolni kapital gradila predvsem na podlagi izjemno hitre pri-
dobitve materialnega kapitala. Če je prvo vrsto elit, tj. v demokratične kode
zamaskirane socialistične privilegirance ohranjala v pogonu pozicij predv-
sem sposobnost za ohranjanje, je drugo vrsto, tj. tranzicijske nove bogataše
in povzpetnike krasila sposobnost za inovacije. V raziskavi slovenske tran-
zicijske elite Kramberger in Vehovar pojem elite uporabljata le za takrat-
ni trenutni vladajoči razred, ne za ves zgornji družbeni razred: »To so ose-
be, ki so zasedale najvišja vodeča mesta v politiki, kulturi in gospodarstvu v
določenem časovnem obdobju« (Kramberger & Vehovar 2000: 161). Higley
ta proces sprememb v konfiguraciji družbenih elit, ki so naredile pot pre-
obrazbe iz komunističnih privilegirancev v demokratične nosilce druž-
benega prestiža in ugleda, ki ga je zasledoval v vzhodnoevropskih drža-
vah, takole pojasni: »Iz centralzirane komunistične hierarhično urejene elite
v pester nabor različnih političnih, ekonomskih, vojaških, državno-admini-
strativnih, medijskih in drugih elit, ki postanejo med sabo vedno bolj ločljive
ter močno tekmovalne« (Higley 1998: 1). Tako trdožive komunistične kakor
inovativne tranzicijske elitne skupine pa so bile pod enakim pritiskom, to
je v nenehnem iskanju nove identitetne podobe, s katero bi se predstavlja-
le navznoter in navzven ter komunicirale novo družbeno razliko. Poleg šte-
vilnih drugih družbenih sektorjev je tudi moda postala eno od »odkritij«
tranzicijske politične, ekonomske in medijske elite, od koder so vplivni po-
samezniki in skupine s pomočjo medijev uveljavljali vizualiziran red tran-
zicijske družbene diferenciacije.
V prvem sklopu so tako sogovorniki skušali predstaviti svoj pogled na
družbeni položaj, javnostne manifestacije in statusne transformacije tran-
zicijskih elit. Namen tega sklopa je bil ugotoviti, kako informatorji vidi-
jo ta proces kulturne komodifikacije slovenskih elit iz relativno monoto-
ne in z močno egalitaristično ideologijo zamaskirane socialistične srenje,
ki je praviloma skrivala svoje premoženje in pridobljeno bogastvo, do tran-
zicijskih klientel, ki so se tako rekoč čez noč katapultirale med zvezde »slo-
venskega neba« in postale z izdatno pomočjo medijev nacionalne skupnos-
179
oblasti: »člani elite morajo biti pozorni na družbene spremembe, kajti v na-
sprotnem primeru lahko tvegajo, da jih bo zamenjala druga skupina, ki pose-
duje ali si prilasti to iskano lastnost« (Atanasovski 1997: 34). Je pa »nova de-
mokratična okoliščina« ponudila marsikatero priložnost za vzpenjanje po
družbeni lestvici za številne bodisi sposobne bodisi iznajdljive bodisi moč-
ne posameznike, ki jim sociologija elit nadeva ime nouveaux riches, novi
bogataši. Ti so družbena kategorija, ki je svojo javno podobo, ugled in vred-
nost, torej simbolni kapital gradila predvsem na podlagi izjemno hitre pri-
dobitve materialnega kapitala. Če je prvo vrsto elit, tj. v demokratične kode
zamaskirane socialistične privilegirance ohranjala v pogonu pozicij predv-
sem sposobnost za ohranjanje, je drugo vrsto, tj. tranzicijske nove bogataše
in povzpetnike krasila sposobnost za inovacije. V raziskavi slovenske tran-
zicijske elite Kramberger in Vehovar pojem elite uporabljata le za takrat-
ni trenutni vladajoči razred, ne za ves zgornji družbeni razred: »To so ose-
be, ki so zasedale najvišja vodeča mesta v politiki, kulturi in gospodarstvu v
določenem časovnem obdobju« (Kramberger & Vehovar 2000: 161). Higley
ta proces sprememb v konfiguraciji družbenih elit, ki so naredile pot pre-
obrazbe iz komunističnih privilegirancev v demokratične nosilce druž-
benega prestiža in ugleda, ki ga je zasledoval v vzhodnoevropskih drža-
vah, takole pojasni: »Iz centralzirane komunistične hierarhično urejene elite
v pester nabor različnih političnih, ekonomskih, vojaških, državno-admini-
strativnih, medijskih in drugih elit, ki postanejo med sabo vedno bolj ločljive
ter močno tekmovalne« (Higley 1998: 1). Tako trdožive komunistične kakor
inovativne tranzicijske elitne skupine pa so bile pod enakim pritiskom, to
je v nenehnem iskanju nove identitetne podobe, s katero bi se predstavlja-
le navznoter in navzven ter komunicirale novo družbeno razliko. Poleg šte-
vilnih drugih družbenih sektorjev je tudi moda postala eno od »odkritij«
tranzicijske politične, ekonomske in medijske elite, od koder so vplivni po-
samezniki in skupine s pomočjo medijev uveljavljali vizualiziran red tran-
zicijske družbene diferenciacije.
V prvem sklopu so tako sogovorniki skušali predstaviti svoj pogled na
družbeni položaj, javnostne manifestacije in statusne transformacije tran-
zicijskih elit. Namen tega sklopa je bil ugotoviti, kako informatorji vidi-
jo ta proces kulturne komodifikacije slovenskih elit iz relativno monoto-
ne in z močno egalitaristično ideologijo zamaskirane socialistične srenje,
ki je praviloma skrivala svoje premoženje in pridobljeno bogastvo, do tran-
zicijskih klientel, ki so se tako rekoč čez noč katapultirale med zvezde »slo-
venskega neba« in postale z izdatno pomočjo medijev nacionalne skupnos-
179
