Page 178 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 178
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
rano vidnost lastne kulturne razlike v družbi. Na podlagi zbranih vprašanj
je bilo izoblikovano vodilo kot pomagalo za izvajanje polstrukturiranih in-
tervjujev. Pri tem velja opozoriti, da je omenjeno vodilo treba razumeti kot
fleksibilen nabor vprašanj, znotraj katerih so bile možne številne variacije
glede na posamezne informatorje oziroma posamezne intervjujske situaci-
je. Namen tovrstnega vodila ni bila fiksirana oziroma strukturirano vode-
na raba vprašanj, pač pa najširši možen nabor vprašanj, ki je terenskemu
raziskovalcu na voljo, da lahko ima znotraj posameznih intervjujskih situ-
acij dovolj manevrskega prostora za učinkovito, ciljno usmerjeno in tekoče
vodeno intersubjektivno konverzacijo.
Pri tem velja dodati še eno metodološko opombo: cilj intervjujev ni
bil v iskanju reprezentativnosti odgovorov sogovornikov oziroma informa-
torjev na identična vprašanja, s čimer bi se dalo izvesti morda kvantitativ-
no analizo izrek ali celo neke obče veljavne »resnice s terena«, pač pa je bil
cilj izgradnja kvalitativne etnografije, katere rezultat ni primerljivost in-
formacij, pač pa izris intersubjektivnih situacij, ki jih pogojujeta edinstven
pogled in edinstvena pozicija vsakega sogovornika posebej. V tem smislu se
je nabor vprašanj nekoliko razlikoval glede na to, ali je informator prihajal
iz vrst producentov, reproducentov ali konzumentov medijskih sporočil o
modi kot elementu družbene distinkcije.
Analiza akterskih praks in percepcij modne družbene razlike
»V socializmu so bili rdeči direktorji, v tranziciji pa so postali
harmonični pari rdečih preprog«
Vsak čas in prostor gojita svojo elito oziroma privilegirane skupine svo-
je družbene sredine. Slovenija v času, ki mu pravimo »tranzicija«, pri tem
ni izjema. S spremembo političnega režima in družbenega reda je prišlo do
znatnih preurejanj družbenih razmerij vplivnih družbenih skupin, ki jim
je s spretnim »eksistencialnim brikoliranjem«, če uporabimo besede antro-
pologinje Dragane Antonijević, nek »hibriden čas in hibriden svet« uspelo
obrniti sebi v prid (Antonijević 2009: 49), medtem ko so svoje zgodbe s po-
močjo medijev v javnosti prikazali kot zgodbe uspeha in izjemnosti. Večji
del socialističnega vladajočega razreda oziroma establishmenta se je uspeš-
no, četudi morda dokaj nevidno infiltriral v nove družbene arene in vzpo-
stavil nova družbena razmerja. Ta proces preobražanja in ponavljanja, ki
so mu enako podvržene elite v vseh okoljih, teoretiki elit imenujejo »cirku-
lacija in reprodukcija elit« (Coenen-Huther 2005: 186–191), Atanasovski pa
»naravna tendenca«, to je pozornost elit na spremembe, da se obdržijo na
178
rano vidnost lastne kulturne razlike v družbi. Na podlagi zbranih vprašanj
je bilo izoblikovano vodilo kot pomagalo za izvajanje polstrukturiranih in-
tervjujev. Pri tem velja opozoriti, da je omenjeno vodilo treba razumeti kot
fleksibilen nabor vprašanj, znotraj katerih so bile možne številne variacije
glede na posamezne informatorje oziroma posamezne intervjujske situaci-
je. Namen tovrstnega vodila ni bila fiksirana oziroma strukturirano vode-
na raba vprašanj, pač pa najširši možen nabor vprašanj, ki je terenskemu
raziskovalcu na voljo, da lahko ima znotraj posameznih intervjujskih situ-
acij dovolj manevrskega prostora za učinkovito, ciljno usmerjeno in tekoče
vodeno intersubjektivno konverzacijo.
Pri tem velja dodati še eno metodološko opombo: cilj intervjujev ni
bil v iskanju reprezentativnosti odgovorov sogovornikov oziroma informa-
torjev na identična vprašanja, s čimer bi se dalo izvesti morda kvantitativ-
no analizo izrek ali celo neke obče veljavne »resnice s terena«, pač pa je bil
cilj izgradnja kvalitativne etnografije, katere rezultat ni primerljivost in-
formacij, pač pa izris intersubjektivnih situacij, ki jih pogojujeta edinstven
pogled in edinstvena pozicija vsakega sogovornika posebej. V tem smislu se
je nabor vprašanj nekoliko razlikoval glede na to, ali je informator prihajal
iz vrst producentov, reproducentov ali konzumentov medijskih sporočil o
modi kot elementu družbene distinkcije.
Analiza akterskih praks in percepcij modne družbene razlike
»V socializmu so bili rdeči direktorji, v tranziciji pa so postali
harmonični pari rdečih preprog«
Vsak čas in prostor gojita svojo elito oziroma privilegirane skupine svo-
je družbene sredine. Slovenija v času, ki mu pravimo »tranzicija«, pri tem
ni izjema. S spremembo političnega režima in družbenega reda je prišlo do
znatnih preurejanj družbenih razmerij vplivnih družbenih skupin, ki jim
je s spretnim »eksistencialnim brikoliranjem«, če uporabimo besede antro-
pologinje Dragane Antonijević, nek »hibriden čas in hibriden svet« uspelo
obrniti sebi v prid (Antonijević 2009: 49), medtem ko so svoje zgodbe s po-
močjo medijev v javnosti prikazali kot zgodbe uspeha in izjemnosti. Večji
del socialističnega vladajočega razreda oziroma establishmenta se je uspeš-
no, četudi morda dokaj nevidno infiltriral v nove družbene arene in vzpo-
stavil nova družbena razmerja. Ta proces preobražanja in ponavljanja, ki
so mu enako podvržene elite v vseh okoljih, teoretiki elit imenujejo »cirku-
lacija in reprodukcija elit« (Coenen-Huther 2005: 186–191), Atanasovski pa
»naravna tendenca«, to je pozornost elit na spremembe, da se obdržijo na
178
