Page 250 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 250
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
klenjene nekako do konca dneva, pač dokler je nova, sveža, zato jo
je treba plačati … Zvečer pa, ko so novice objavljene že v vseh me-
dijih, se jih odpre vsem.«)
– spletna in tiskana edicija nista isti medij (INFž3: »Med tiskano in
spletno izdajo je razlika. Na spletnih straneh so običajno novice iz
STA ali preko sporočil za javnost, to se potem prej najde na spletnih
straneh kot v tiskani izdaji, to je čisto osnovna informacija pač. Mi
jo potem nadgradimo, potem ko časopis izide naslednji dan, po-
tem dajo naše članke v celoti na splet, s tem, da se trudimo izko-
riščati nove tehnologije v smislu, da če greš na dogodek, narediš
seveda več fotografij in se jih da v fotogalerijo in se naredi tudi vi-
deoposnetek. Tega v tiskani seveda ne more biti. Problem pa je, da
to pri nas dela vse en sam človek. In se včasih počutiš kot hobotni-
ca: v eni roki diktafon, v drugi fotoaparat, in seveda kakovost po-
snetkov je temu primerna.«; INFž5: »Spletna stran našega časopi-
sa je dopolnitev v določeni meri tiskani, hkrati pa je vzporednica,
saj se na spletu polovično objavlja vsebine iz tiskane izdaje, ostala
polovica pa prihaja iz drugih virov, agencijske novice, drugi medi-
ji … Ni mogoče vzpostaviti povezave, da je upad branosti tiskanih
izvodov posledica uvedbe spletne izdaje, zato ker je profil uporab-
nikov spletne izdaje običajno drugačen od bralcev tiskane izdaje.
Bralci spletne strani so vajeni hitrejšega, manj poglobljenega bra-
nja, zato je treba njim prilagoditi vsebine na spletu, ki morajo biti
kratke, jasne, pregledne, medtem ko so v tiskani izdaji daljši, bolj
poglobljeni zapisi.«; INFž1: »Je malček razlike med spletno in papir-
nato izdajo, ker spletna je predvsem bolj ažurna, hitreje se dodaja-
jo novosti, ampak niso reflektirane, na primer dogajanje, napove-
dniki in hitro poročanje je skoraj kopipejstano iz uradnih sporočil.
Na račun ažurnosti oziroma hitrosti trpi refleksija. Mislim pa, da
ne bi smelo tega biti oziroma bi moralo vse biti enako dostopno na
obeh medijih, ker če ne, se v bistvu vedemo zelo nedemokratično:
enemu izumirajočemu sloju dajemo več, ta mladega pa šopamo s
temi površnostmi.«)
– uvedba spletne strani je bila prepozna in kadrovsko podhranjena
(INFž6: »Spletno stran smo uvedli prepozno. Obenem pa še vedno
krepko zaostajamo za vsemi ostalimi, ki imajo svoje specializirano
uredništvo za splet. Mi ga namreč nimamo … Mislim, da imamo
5000 lajkov, kar se mi ne zdi veliko. Mislim, da bi morali naše sple-
250
klenjene nekako do konca dneva, pač dokler je nova, sveža, zato jo
je treba plačati … Zvečer pa, ko so novice objavljene že v vseh me-
dijih, se jih odpre vsem.«)
– spletna in tiskana edicija nista isti medij (INFž3: »Med tiskano in
spletno izdajo je razlika. Na spletnih straneh so običajno novice iz
STA ali preko sporočil za javnost, to se potem prej najde na spletnih
straneh kot v tiskani izdaji, to je čisto osnovna informacija pač. Mi
jo potem nadgradimo, potem ko časopis izide naslednji dan, po-
tem dajo naše članke v celoti na splet, s tem, da se trudimo izko-
riščati nove tehnologije v smislu, da če greš na dogodek, narediš
seveda več fotografij in se jih da v fotogalerijo in se naredi tudi vi-
deoposnetek. Tega v tiskani seveda ne more biti. Problem pa je, da
to pri nas dela vse en sam človek. In se včasih počutiš kot hobotni-
ca: v eni roki diktafon, v drugi fotoaparat, in seveda kakovost po-
snetkov je temu primerna.«; INFž5: »Spletna stran našega časopi-
sa je dopolnitev v določeni meri tiskani, hkrati pa je vzporednica,
saj se na spletu polovično objavlja vsebine iz tiskane izdaje, ostala
polovica pa prihaja iz drugih virov, agencijske novice, drugi medi-
ji … Ni mogoče vzpostaviti povezave, da je upad branosti tiskanih
izvodov posledica uvedbe spletne izdaje, zato ker je profil uporab-
nikov spletne izdaje običajno drugačen od bralcev tiskane izdaje.
Bralci spletne strani so vajeni hitrejšega, manj poglobljenega bra-
nja, zato je treba njim prilagoditi vsebine na spletu, ki morajo biti
kratke, jasne, pregledne, medtem ko so v tiskani izdaji daljši, bolj
poglobljeni zapisi.«; INFž1: »Je malček razlike med spletno in papir-
nato izdajo, ker spletna je predvsem bolj ažurna, hitreje se dodaja-
jo novosti, ampak niso reflektirane, na primer dogajanje, napove-
dniki in hitro poročanje je skoraj kopipejstano iz uradnih sporočil.
Na račun ažurnosti oziroma hitrosti trpi refleksija. Mislim pa, da
ne bi smelo tega biti oziroma bi moralo vse biti enako dostopno na
obeh medijih, ker če ne, se v bistvu vedemo zelo nedemokratično:
enemu izumirajočemu sloju dajemo več, ta mladega pa šopamo s
temi površnostmi.«)
– uvedba spletne strani je bila prepozna in kadrovsko podhranjena
(INFž6: »Spletno stran smo uvedli prepozno. Obenem pa še vedno
krepko zaostajamo za vsemi ostalimi, ki imajo svoje specializirano
uredništvo za splet. Mi ga namreč nimamo … Mislim, da imamo
5000 lajkov, kar se mi ne zdi veliko. Mislim, da bi morali naše sple-
250
