Page 254 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 254
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
grafiji (kvantitativni kriterij) bodisi najbolj pomensko poantirana in izde-
lana stališča glede zastavljene teme (kvalitativni kriterij), pri čemer lahko
opažamo, da se spekter privržencev ali nasprotnikov tako tiskanih kakor
tudi digitalnih medijev giblje v barvitem razponu od določujočih osebnih
preferenc, komunikacijskih potreb, ravni medijske pismenosti, kulturnih
vzorcev, generacijskih razlik, vsakodnevnih rutin, izobrazbenega kapitala,
ekonomskega položaja in podobnih socialnih parametrov, ki izhajajo delo-
ma iz individualnih, deloma pa iz kolektivnih determinacij informatorjev.
Naslednje (šesto) diskurzivno razmerje, ki ga izrisujejo izreke informa-
torjev, je vezano zlasti na presoje novinarskega dela kot primarne dejav-
nosti časopisja. Predstave o tem, kakšno naj bi bilo »profesionalno novi-
narstvo«, se med informatorji bore malo razlikujejo, čeravno ga novinarji
in bralci opisujejo z najvišjih vrednostnih leg. Večina je poudarjala, da bi
novinarsko delo moralo zadostiti kriterijem verodostojnosti, avtonomnos-
ti, točnosti, korektnosti, profesionalnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in
družbene odgovornosti. Takole nekateri naši informatorji iz vrst bralcev
ubesedijo svoja dojemanja novinarskega dela:
Novinarji bi morali pisati samo svojo resnico, in ne po navodi-
lih nekoga drugega. Novinarji bi morali biti raziskovalci ali pa že
skoraj detektivi, saj se morajo zavedati, da bi moral njihov časopis
služiti najprej nam državljanom, šele potem oglaševalcem, lastni-
kom in vplivnežem. (INFž7)
Mi je všeč, če se izraža svoje mnenje, kadar ne gre za članke, ki so
samo informativno obarvani. Takrat me zanimajo samo in zgolj
dejstva. Malo večji poudarek pri Primorskih novicah bi dala na
kritične članke, da imajo subjektivne poglede novinarjev tudi,
ampak do določene mere in predvsem argumentirane. (INFž8)
Za mene je pomembno, da novinar prikaže različne poglede
na neko temo … zaradi tega, ker je tako obravnavana tema bolj
objektivno analizirana ali nasploh postavljena. (INFm9)
Seveda je pomembno, da novinarji predstavijo različna mnenja,
ni pa treba iti v ekstreme, kar se pogosto dogaja, kjer fanatično
sledijo dogmi, da morata biti vedno predstavljeni dve strani, ker
bi bili sicer okarakterizirani za neobjektivne levičarje ali desni-
čarje. Včasih si pač katera izmed strani preprosto ne zasluži, da je
254
grafiji (kvantitativni kriterij) bodisi najbolj pomensko poantirana in izde-
lana stališča glede zastavljene teme (kvalitativni kriterij), pri čemer lahko
opažamo, da se spekter privržencev ali nasprotnikov tako tiskanih kakor
tudi digitalnih medijev giblje v barvitem razponu od določujočih osebnih
preferenc, komunikacijskih potreb, ravni medijske pismenosti, kulturnih
vzorcev, generacijskih razlik, vsakodnevnih rutin, izobrazbenega kapitala,
ekonomskega položaja in podobnih socialnih parametrov, ki izhajajo delo-
ma iz individualnih, deloma pa iz kolektivnih determinacij informatorjev.
Naslednje (šesto) diskurzivno razmerje, ki ga izrisujejo izreke informa-
torjev, je vezano zlasti na presoje novinarskega dela kot primarne dejav-
nosti časopisja. Predstave o tem, kakšno naj bi bilo »profesionalno novi-
narstvo«, se med informatorji bore malo razlikujejo, čeravno ga novinarji
in bralci opisujejo z najvišjih vrednostnih leg. Večina je poudarjala, da bi
novinarsko delo moralo zadostiti kriterijem verodostojnosti, avtonomnos-
ti, točnosti, korektnosti, profesionalnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in
družbene odgovornosti. Takole nekateri naši informatorji iz vrst bralcev
ubesedijo svoja dojemanja novinarskega dela:
Novinarji bi morali pisati samo svojo resnico, in ne po navodi-
lih nekoga drugega. Novinarji bi morali biti raziskovalci ali pa že
skoraj detektivi, saj se morajo zavedati, da bi moral njihov časopis
služiti najprej nam državljanom, šele potem oglaševalcem, lastni-
kom in vplivnežem. (INFž7)
Mi je všeč, če se izraža svoje mnenje, kadar ne gre za članke, ki so
samo informativno obarvani. Takrat me zanimajo samo in zgolj
dejstva. Malo večji poudarek pri Primorskih novicah bi dala na
kritične članke, da imajo subjektivne poglede novinarjev tudi,
ampak do določene mere in predvsem argumentirane. (INFž8)
Za mene je pomembno, da novinar prikaže različne poglede
na neko temo … zaradi tega, ker je tako obravnavana tema bolj
objektivno analizirana ali nasploh postavljena. (INFm9)
Seveda je pomembno, da novinarji predstavijo različna mnenja,
ni pa treba iti v ekstreme, kar se pogosto dogaja, kjer fanatično
sledijo dogmi, da morata biti vedno predstavljeni dve strani, ker
bi bili sicer okarakterizirani za neobjektivne levičarje ali desni-
čarje. Včasih si pač katera izmed strani preprosto ne zasluži, da je
254
