Page 260 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 260
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
terpretiranju, nadzorovanju in obvladovanju družbene realnosti kakor z
željo po njenem dokumentiranju in refleksiji. Skratka, vidimo, da so lahko
opevani ideali novinarske ideologije povsem učinkovito sredstvo, s katerim
časnikarji, novinarji in drugi sorodni medijski profili v novinarskem polju
nadzorujejo svoje notranje odnose pa tudi razmerja z zunanjim svetom.
Oris novinarskega polja Primorskih novic presega namene pričujoče
analize pa tudi naše zbrano empirično gradivo. Po Bourdieuju oblika novi-
narskega polja izhaja že iz tega, kako se razvrščajo različni časopisi, mediji
in novinarji v neki medijski krajini; kako izražajo avtonomijo od zunanjih
sil, kakor so politika, ekonomski agensi, nosilci akademske vednosti ipd;
kako izražajo svojo bližino ali oddaljenost od sil trga bralcev in od sil trga
oglaševalcev. Bourdieu je prepričan, da se stopnja avtonomije nekega medi-
ja meri po deležu njegovih prihodkov, ki izvira iz oglaševanja (v obliki ogla-
sov) in državne podpore (v obliki subvencij), pa tudi po stopnji koncentra-
cije oglaševalcev. Stopnja avtonomije posameznega novinarja pa je odvisna,
denimo, od tega, kolikšna je koncentracija tiskanih medijev (z zmanjševan-
jem števila potencialnih delodajalcev se povečuje negotovost zaposlitve);
nadalje od položaja, ki ga zavzema njegov časopis med drugimi časopisi, se
pravi, kako daleč od »intelektualnega« ali »komercialnega« pola; pa od nje-
govega položaja v časopisnem podjetju (ali je redno zaposlen ali honorar-
ni sodelavec ipd.), s katerim so povezane bodisi statusne ugodnosti bodi-
si manko teh; pa tudi od njegove plače (koliko je dovzeten za prikriti vpliv
služb za odnose z javnostmi in koliko je odvisen od del za preživetje oziro-
ma honorarnih del še drugod, pri katerih se čuti vpliv plačnikov); od nje-
govih formalnih in neformalnih odnosov v okviru uredništva; od njegove
sposobnosti za spopadanje z instancami uradnih virov in drugimi imetniki
informacij (da bi čim prej dobil informacije in si zagotovil njihovo eksklu-
zivnost); in končno je odvisna od njegove sposobnosti za avtonomno pro-
dukcijo informacij (Bourdieu 1994a: 3–4). Povedano drugače, novinarsko
polje se ne more konstituirati kot družbeno polje zgolj s tem, da informi-
ra, interpretira, komentira ali problematizira druga polja (denimo politič-
nega, ekonomskega, literarnega, umetnostnega, znanstvenega ipd.), ampak
si mora zagotoviti ustrezen interpretativni horizont, s katerega lahko gle-
da na svojo lastno obliko in vsebino, na lastno kulturno skonstruiranost.
Novinarji in drugi medijski ustvarjalci pogosto pozabljajo, ko se izrekajo
o objektivnosti, resnicoljubnosti, avtonomnosti ali družbeni odgovornosti,
da so novinarji sami družbeno skonstruirani nosilci nekega položaja, ved-
nosti in razmerij, ter da je posledično njihova skonstruiranost odvisna od
260
terpretiranju, nadzorovanju in obvladovanju družbene realnosti kakor z
željo po njenem dokumentiranju in refleksiji. Skratka, vidimo, da so lahko
opevani ideali novinarske ideologije povsem učinkovito sredstvo, s katerim
časnikarji, novinarji in drugi sorodni medijski profili v novinarskem polju
nadzorujejo svoje notranje odnose pa tudi razmerja z zunanjim svetom.
Oris novinarskega polja Primorskih novic presega namene pričujoče
analize pa tudi naše zbrano empirično gradivo. Po Bourdieuju oblika novi-
narskega polja izhaja že iz tega, kako se razvrščajo različni časopisi, mediji
in novinarji v neki medijski krajini; kako izražajo avtonomijo od zunanjih
sil, kakor so politika, ekonomski agensi, nosilci akademske vednosti ipd;
kako izražajo svojo bližino ali oddaljenost od sil trga bralcev in od sil trga
oglaševalcev. Bourdieu je prepričan, da se stopnja avtonomije nekega medi-
ja meri po deležu njegovih prihodkov, ki izvira iz oglaševanja (v obliki ogla-
sov) in državne podpore (v obliki subvencij), pa tudi po stopnji koncentra-
cije oglaševalcev. Stopnja avtonomije posameznega novinarja pa je odvisna,
denimo, od tega, kolikšna je koncentracija tiskanih medijev (z zmanjševan-
jem števila potencialnih delodajalcev se povečuje negotovost zaposlitve);
nadalje od položaja, ki ga zavzema njegov časopis med drugimi časopisi, se
pravi, kako daleč od »intelektualnega« ali »komercialnega« pola; pa od nje-
govega položaja v časopisnem podjetju (ali je redno zaposlen ali honorar-
ni sodelavec ipd.), s katerim so povezane bodisi statusne ugodnosti bodi-
si manko teh; pa tudi od njegove plače (koliko je dovzeten za prikriti vpliv
služb za odnose z javnostmi in koliko je odvisen od del za preživetje oziro-
ma honorarnih del še drugod, pri katerih se čuti vpliv plačnikov); od nje-
govih formalnih in neformalnih odnosov v okviru uredništva; od njegove
sposobnosti za spopadanje z instancami uradnih virov in drugimi imetniki
informacij (da bi čim prej dobil informacije in si zagotovil njihovo eksklu-
zivnost); in končno je odvisna od njegove sposobnosti za avtonomno pro-
dukcijo informacij (Bourdieu 1994a: 3–4). Povedano drugače, novinarsko
polje se ne more konstituirati kot družbeno polje zgolj s tem, da informi-
ra, interpretira, komentira ali problematizira druga polja (denimo politič-
nega, ekonomskega, literarnega, umetnostnega, znanstvenega ipd.), ampak
si mora zagotoviti ustrezen interpretativni horizont, s katerega lahko gle-
da na svojo lastno obliko in vsebino, na lastno kulturno skonstruiranost.
Novinarji in drugi medijski ustvarjalci pogosto pozabljajo, ko se izrekajo
o objektivnosti, resnicoljubnosti, avtonomnosti ali družbeni odgovornosti,
da so novinarji sami družbeno skonstruirani nosilci nekega položaja, ved-
nosti in razmerij, ter da je posledično njihova skonstruiranost odvisna od
260
