Page 262 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 262
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
radi upada prodaje pozna. Rezi so taki, da se ne zaposluje. Mi bi rabili mla-
de, dobre pa zunanje sodelavce, in tu šparamo. Pri esenci torej, kar pa ni
vselej najboljše. To nas najbolj teži … tu pa tam najamemo koga po kaki po-
godbi za tri mesece.«; INFž6: »Upad branosti našega časopisa je plod splo-
šnega upada branja tiskanih medijev pa tudi splošne kulture branja. Če se
ne motim, smo z 20.000 padli na nekih 13.000. Mi se v uredništvu neprestano
pogovarjamo, kako bi lahko kaj izboljšali. Stremeti bi morali k bolj socialno
angažiranim prispevkom … naš časopis bi moral ostreje obsojati neolibera-
listično filozofijo. V tem oziru zame branost nima prednosti pred kvalite-
to vsebin. Naš časopis pa se včasih tako obnaša pri predvidevanjih, kaj bo
bolj brano, ko se odloča o objavah na prvi strani ali naslovnici. Sama se s
tem ne strinjam. Kritike dobivamo tudi od zunaj, da se včasih približujemo
Slovenskim novicam. Rešitev je po mojem samo ena: preusmeriti se k ljudem,
njihovim zgodbam in z večjo socialno naravnanostjo.«), drugi so ga konfi-
nirali v okvire pristojnosti in kadrovskih težav (INFm2: »Upad branosti
bolj spremljajo v marketingu kot mi. Treba je vedeti, da uredništvo opravi
samo polovico dela pri povečevanju ali lahko prevzame samo polovico kriv-
de za znižanje naklade. V resnici ta časopis moraš prodati in tudi potem, ko
ga prodaš, ga moraš dostaviti bralcem. Se pravi, govorimo o prodaji in govo-
rimo o distribuciji … v uredništvu se gotovo trudimo, da časopis naredimo
optimalno.«; INFž5: »Upad naše branosti je v največji meri posledica struk-
ture bralcev Primorskih novic. Naši bralci so še vedno večinoma upokojenci.
Zaradi smrti je pogosta odpoved naročnine. Največji razlog pa je varčevanje
na kadrih v hiši. Lahko pa dopustimo, da je razlog tudi vsebina, ki kdaj ne
zadosti potrebam bralcev. To je težava kadrovskih težav v hiši, ker ni dovolj
ljudi, da bi pokrili vse dogodke, in ni dovolj časa, da bi se poglobili v zgodbe,
kot bi se morali. Z zmožnostmi, ki jih imamo, vsekakor skušamo vsebinsko
ponuditi bralcem, kar zmoremo.«), tretji so se s hvalevredno lucidnostjo in
naivno upornostjo kritično distancirali od njega (INFž3: »Meni se zdi ena
stvar blazno nevarna, in sicer to, da postaja glavna skrb novinarjev to, koli-
ko se časopis prodaja. To, kako bom jaz s svojim člankom dvignila prodajo
… meni se zdi, da bi morali izhajati iz drugačnega izhodišča, in sicer: novi-
nar bi moral skupaj z urednikom razmišljati, kako naj se ene vsebine loti čim
bolj inventivno, ustvarjalno, v skladu z vsemi kodeksi in z zavezanostjo. Cilj
novinarja bi moral biti, da napiše verodostojen in zanimiv članek. On mora
biti na strani državljana, zato mora znati presojati družbena razmerja, in da
nam je jasno, čigav glas smo, potem bo tak časopis po mojem bran, ne da bi
tratil čas s tem, koliko klikov ima en članek na naši strani. Meni se zdi to ire-
262
radi upada prodaje pozna. Rezi so taki, da se ne zaposluje. Mi bi rabili mla-
de, dobre pa zunanje sodelavce, in tu šparamo. Pri esenci torej, kar pa ni
vselej najboljše. To nas najbolj teži … tu pa tam najamemo koga po kaki po-
godbi za tri mesece.«; INFž6: »Upad branosti našega časopisa je plod splo-
šnega upada branja tiskanih medijev pa tudi splošne kulture branja. Če se
ne motim, smo z 20.000 padli na nekih 13.000. Mi se v uredništvu neprestano
pogovarjamo, kako bi lahko kaj izboljšali. Stremeti bi morali k bolj socialno
angažiranim prispevkom … naš časopis bi moral ostreje obsojati neolibera-
listično filozofijo. V tem oziru zame branost nima prednosti pred kvalite-
to vsebin. Naš časopis pa se včasih tako obnaša pri predvidevanjih, kaj bo
bolj brano, ko se odloča o objavah na prvi strani ali naslovnici. Sama se s
tem ne strinjam. Kritike dobivamo tudi od zunaj, da se včasih približujemo
Slovenskim novicam. Rešitev je po mojem samo ena: preusmeriti se k ljudem,
njihovim zgodbam in z večjo socialno naravnanostjo.«), drugi so ga konfi-
nirali v okvire pristojnosti in kadrovskih težav (INFm2: »Upad branosti
bolj spremljajo v marketingu kot mi. Treba je vedeti, da uredništvo opravi
samo polovico dela pri povečevanju ali lahko prevzame samo polovico kriv-
de za znižanje naklade. V resnici ta časopis moraš prodati in tudi potem, ko
ga prodaš, ga moraš dostaviti bralcem. Se pravi, govorimo o prodaji in govo-
rimo o distribuciji … v uredništvu se gotovo trudimo, da časopis naredimo
optimalno.«; INFž5: »Upad naše branosti je v največji meri posledica struk-
ture bralcev Primorskih novic. Naši bralci so še vedno večinoma upokojenci.
Zaradi smrti je pogosta odpoved naročnine. Največji razlog pa je varčevanje
na kadrih v hiši. Lahko pa dopustimo, da je razlog tudi vsebina, ki kdaj ne
zadosti potrebam bralcev. To je težava kadrovskih težav v hiši, ker ni dovolj
ljudi, da bi pokrili vse dogodke, in ni dovolj časa, da bi se poglobili v zgodbe,
kot bi se morali. Z zmožnostmi, ki jih imamo, vsekakor skušamo vsebinsko
ponuditi bralcem, kar zmoremo.«), tretji so se s hvalevredno lucidnostjo in
naivno upornostjo kritično distancirali od njega (INFž3: »Meni se zdi ena
stvar blazno nevarna, in sicer to, da postaja glavna skrb novinarjev to, koli-
ko se časopis prodaja. To, kako bom jaz s svojim člankom dvignila prodajo
… meni se zdi, da bi morali izhajati iz drugačnega izhodišča, in sicer: novi-
nar bi moral skupaj z urednikom razmišljati, kako naj se ene vsebine loti čim
bolj inventivno, ustvarjalno, v skladu z vsemi kodeksi in z zavezanostjo. Cilj
novinarja bi moral biti, da napiše verodostojen in zanimiv članek. On mora
biti na strani državljana, zato mora znati presojati družbena razmerja, in da
nam je jasno, čigav glas smo, potem bo tak časopis po mojem bran, ne da bi
tratil čas s tem, koliko klikov ima en članek na naši strani. Meni se zdi to ire-
262
