Page 99 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 99
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
Slika 16: Specialno programsko orodje za vnos observacijskih podatkov – partikularni
pogled
Vir: delovna mapa Maje Kavran (Sken: V. Kotnik)
in obnašanj, ki spremljajo rabe mobilnega telefona na javnem mestu in na
tej podlagi analizirati njihove tako ritualizirane kakor nevernakularizirane
elemente. Ob koncu observacijske raziskave pa so nekateri sodelavci izved-
li še anketni vprašalnik na temo rabe mobilne telefonije med srednješolci.
Poudariti pa velja, da je z dosledno aplikacijo tipizacijske sheme na te-
renu opisana metoda raziskovalca pripeljala do absurdnih situacij, kakor
npr. določanja starosti opazovancev brez dejanskega stika z njimi, opis rab,
ki se jih z vidika nemega opazovalca ni dalo jasno določiti (npr. nejasna
razlika med pisanjem SMS-sporočila in igranjem igrice), ali pa definiran-
ja dosegljivosti z njeno kategorizacijo na lahko, težavno, hitro ali počasno.
Pravzaprav je bil temeljni metodološki problem celotne zasnove raziskave
v tem, da so mnoge informacije, ki bi jih lahko raziskovalec na terenu pri-
dobil od opazovancev s kratkimi nestrukturiranimi intervjuji, ostale pri
tem, da je raziskovalec o njih zgolj špekuliral, saj načrtovani drugi del ra-
ziskave, ki bi prvega dopolnil z izvedbo bolj ali manj poglobljenih interv-
99
Slika 16: Specialno programsko orodje za vnos observacijskih podatkov – partikularni
pogled
Vir: delovna mapa Maje Kavran (Sken: V. Kotnik)
in obnašanj, ki spremljajo rabe mobilnega telefona na javnem mestu in na
tej podlagi analizirati njihove tako ritualizirane kakor nevernakularizirane
elemente. Ob koncu observacijske raziskave pa so nekateri sodelavci izved-
li še anketni vprašalnik na temo rabe mobilne telefonije med srednješolci.
Poudariti pa velja, da je z dosledno aplikacijo tipizacijske sheme na te-
renu opisana metoda raziskovalca pripeljala do absurdnih situacij, kakor
npr. določanja starosti opazovancev brez dejanskega stika z njimi, opis rab,
ki se jih z vidika nemega opazovalca ni dalo jasno določiti (npr. nejasna
razlika med pisanjem SMS-sporočila in igranjem igrice), ali pa definiran-
ja dosegljivosti z njeno kategorizacijo na lahko, težavno, hitro ali počasno.
Pravzaprav je bil temeljni metodološki problem celotne zasnove raziskave
v tem, da so mnoge informacije, ki bi jih lahko raziskovalec na terenu pri-
dobil od opazovancev s kratkimi nestrukturiranimi intervjuji, ostale pri
tem, da je raziskovalec o njih zgolj špekuliral, saj načrtovani drugi del ra-
ziskave, ki bi prvega dopolnil z izvedbo bolj ali manj poglobljenih interv-
99
