Page 141 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
Empirična analiza modela in preverjanje hipotez 141

– uporaba znanja pri lastnih izkušnjah (UporabaVrst);
– čas izobraževanja (CasaVrst);
– prenos znanja – timski (Prenos_B);
– shranjevanje znanja (Shranjev);
– pridobivanje znanja (Pridobiv);
– uporaba znanja (Uporaba).

Sledi ponazoritev diagrama poti za konstrukt človeški kapital (sli-
ka 5), ki prikazuje vsebovane latentne spremenljivke: prenos znanja –
nestimulativni, izobraževanje/trženje, izobraževanja/komuniciranje,
uporaba znanja pri lastnih izkušnjah, čas izobraževanja, prenos zna-
nja – timski, shranjevanje znanja, pridobivanje znanja, uporaba znanja.
V modelu je sodelovalo 36 opazovanih spremenljivk, kot je razvidno na
sliki 5. Povezanost med latentnimi in opazovanimi spremenljivkami je
enosmerna. Medsebojna povezanost med latentnimi spremenljivkami je
obojestranska.

Konstrukt človeški kapital je pokazal visoko zanesljivost, saj so vred-
nosti Cronbachevega koeficienta1 α  =  0,891 za Prenos_A, α  =  0,835
za Vrst_A, α  =  0,914 za Vrst_B, α  =  0,830 za UporabaVrst, α  =  0,837
za CasaVrst, α = 0,783 za Prenos_B, α = 0,848 za Shranjev, α = 0,777
za Pridobiv in α  =  0,852 za Uporabo visoke, razen za Pridobiv, kjer je
vrednost nekoliko nižja, vendar vseeno še zelo dobra.

Na sliki 5 je prikazan diagram konstrukta človeški kapital s standar-
dizirano rešitvijo.

Konstrukt človeški kapital ima visoko konvergenco v smislu ko-
eficientov, saj so regresijski koeficienti vseh faktorjev pri skoraj vseh
spremenljivkah dokaj visoki (preglednica 56) in statistično značilni
(p < 0,001). Navedeno pomeni, da lahko z veliko zanesljivostjo trdimo,
da ti vplivi obstajajo tudi na populaciji in ne le na vzorcu turističnih
agencij.

Vrednost RMSEA znaša 0,093, kar pomeni, da je po tem merilu pri-
lagajanje modela konstrukta človeškega kapitala sprejemljivo. Ostali in-
deksi (CFI = 0,808, NFI = 0,672, RFI = 0,628) so razmeroma nizki, ven-
dar ocenjujemo, da je prilagajanje modela sprejemljivo (slika 5).

1 Cronbachov koeficient α (v nadaljevanju CK α) je najpogostejša mera za ugotavljanje zaneslji-

vosti kazalnikov. Zanesljivost merjenja s to mero lahko označimo po Hairu idr. (2006): zgledno, če
je CK α ≥ 0,80; zelo dobro, če je CK α ≥ 0,7 in manjši od 0,80; zmerno, če je CK α ≥ 0,60 in
manjši od 0,70, ter komaj sprejemljivo, če je CK α manjši od 0,60.
   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145   146