Page 199 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 199
Razvoj celotnega strukturnega modela vpliva človeškega kapitala ... 199
Standardizirani regresijski koeficienti za opazovane spremenljivke so
dokaj nizki, od najnižje vrednosti –0,004 do najvišje vrednosti 0,421, in
večinoma niso statistično značilni (preglednica 102). To pomeni, da ne
moremo z zanesljivostjo trditi, da ti vplivi obstajajo tudi v celotni popula-
ciji, ki je predstavljala naš vzorec.
Vrednost RMSEA znaša 0,237, kar pomeni, da je po tem merilu pri-
lagajanje modela dobro, saj manjša absolutna vrednost tega kazalca pome-
ni boljše prilagajanje modela.
Indeksa CFI = 431 in NFI = 0,437 sta srednje visoka, medtem ko je
indeks RFI = –0,061 razmeroma nizek. Na podlagi ugotovljenega lahko
vseeno ocenimo, da je prilagajanje modela sprejemljivo (slika 11).
Strukturni model vpliva organizacijske klime na uspešnost
poslovanja
Ponazoritev celotnega strukturnega modela povezanosti organizacijske
klime in uspešnosti poslovanja (slika 12) prikazuje, da je model vsebo-
val 6 opazovanih spremenljivk s področja organizacijske klime (notranji
odnosi, vodenje (delegiranje dela), pripadnost organizaciji, razvoj karie-
re, zadovoljstvo zaposlenih in nagrajevanje ter strokovna usposobljenost
in učenje) in 3 opazovane spremenljivke s področja uspešnosti poslovanja
(rast, donosnost in dobičkonosnost TA).
V celotnem strukturnem modelu je tako sodelovalo 9 opazovanih
spremenljivk. Povezanost med spremenljivkami konstrukta organizacij-
ska klima in spremenljivkami konstrukta uspešnost poslovanja je eno-
stranska in poteka v smeri od konstrukta organizacijska klima h kon-
struktu uspešnost poslovanja (slika 12).
Standardizirani regresijski koeficienti na opazovane spremenljivke so
dokaj nizki, od najnižje vrednosti –0,270 do najvišje vrednosti 0,393 in
so večinoma statistično značilni (preglednica 100). To pomeni, da lahko
z zanesljivostjo trdimo, da ti vplivi obstajajo tudi v celotni populaciji, ki
je bila naš vzorec.
Vrednost RMSEA znaša 0,237, kar pomeni, da je po tem merilu pri-
lagajanje modela dobro, saj manjša absolutna vrednost tega kazalca pome-
ni boljše prilagajanje modela.
Indeksa CFI = 0,560 in NFI = 0,559 sta srednje visoka, medtem
ko je indeks RFI = –0,008 razmeroma nizek. Na podlagi ugotovljene-
ga lahko vseeno ocenjujemo, da je prilagajanje modela sprejemljivo (sli-
ka 12).
Standardizirani regresijski koeficienti za opazovane spremenljivke so
dokaj nizki, od najnižje vrednosti –0,004 do najvišje vrednosti 0,421, in
večinoma niso statistično značilni (preglednica 102). To pomeni, da ne
moremo z zanesljivostjo trditi, da ti vplivi obstajajo tudi v celotni popula-
ciji, ki je predstavljala naš vzorec.
Vrednost RMSEA znaša 0,237, kar pomeni, da je po tem merilu pri-
lagajanje modela dobro, saj manjša absolutna vrednost tega kazalca pome-
ni boljše prilagajanje modela.
Indeksa CFI = 431 in NFI = 0,437 sta srednje visoka, medtem ko je
indeks RFI = –0,061 razmeroma nizek. Na podlagi ugotovljenega lahko
vseeno ocenimo, da je prilagajanje modela sprejemljivo (slika 11).
Strukturni model vpliva organizacijske klime na uspešnost
poslovanja
Ponazoritev celotnega strukturnega modela povezanosti organizacijske
klime in uspešnosti poslovanja (slika 12) prikazuje, da je model vsebo-
val 6 opazovanih spremenljivk s področja organizacijske klime (notranji
odnosi, vodenje (delegiranje dela), pripadnost organizaciji, razvoj karie-
re, zadovoljstvo zaposlenih in nagrajevanje ter strokovna usposobljenost
in učenje) in 3 opazovane spremenljivke s področja uspešnosti poslovanja
(rast, donosnost in dobičkonosnost TA).
V celotnem strukturnem modelu je tako sodelovalo 9 opazovanih
spremenljivk. Povezanost med spremenljivkami konstrukta organizacij-
ska klima in spremenljivkami konstrukta uspešnost poslovanja je eno-
stranska in poteka v smeri od konstrukta organizacijska klima h kon-
struktu uspešnost poslovanja (slika 12).
Standardizirani regresijski koeficienti na opazovane spremenljivke so
dokaj nizki, od najnižje vrednosti –0,270 do najvišje vrednosti 0,393 in
so večinoma statistično značilni (preglednica 100). To pomeni, da lahko
z zanesljivostjo trdimo, da ti vplivi obstajajo tudi v celotni populaciji, ki
je bila naš vzorec.
Vrednost RMSEA znaša 0,237, kar pomeni, da je po tem merilu pri-
lagajanje modela dobro, saj manjša absolutna vrednost tega kazalca pome-
ni boljše prilagajanje modela.
Indeksa CFI = 0,560 in NFI = 0,559 sta srednje visoka, medtem
ko je indeks RFI = –0,008 razmeroma nizek. Na podlagi ugotovljene-
ga lahko vseeno ocenjujemo, da je prilagajanje modela sprejemljivo (sli-
ka 12).
