Page 303 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 303
didaktični glasbeno-teor etski in kompozicijski pr ispevek slavk a osterca
ni v obliki dialogov med učencem in učiteljem. Osterc se takšnim dialo-
gom v obliki vprašanj in odgovorov sicer izogne, ohrani pa slog pisanja,
kjer je opaziti željo po neposrednem odnosu učitelja do študentov v razre-
du, na kar kaže npr. že tale začetek podrobnejše razdelitve snovi: »Začnemo
z 2 glasjem, po vsem predelanem 2 glasju večglasje. V večglasju le one vaje,
ki so potrebne.«9
Osterc je v razdelitvi snovi v začetku in med obravnavo v traktatu ko-
lebal med jasno začrtanimi mejami poglavij. To kažejo vstavki oz. opombe10
ali pa postavljanje naslovov posameznih poglavij o kontrapunktu kasneje v
samem besedilu, kar je zlasti očitno v zadnjih dveh poglavjih o kontrapun-
ktičnih formah in o fugi.
V poglavju o enostavnem kontrapunktu, s katerim se odpre njegov
traktat, ohranja način poučevanja kontrapunkta po metodi vrst (lat. speci-
es), kar Osterc poimenuje kot način/i (lat. modus).11 Osterčeva globalna di-
daktična zasnova obravnavanja vsebin kontrapunkta namreč ne odstopa
od tradicije, čeprav jo močno razširi in približa potrebam kompozicijskega
stavka 20. stoletja, kar nakaže podrobnejša razdelitev snovi že takoj na za-
četku: »Dvoglasni enostavni kontrapunkt. 1:1, 2:1, 3:1, … 8:1 … / 1:2, 1:3, 1:4 … /
(2:3, 3:2, 3:4, 4:3, 4:5, 5:4, 3:5, 5:3…)«12 Očitno je, da Osterc razširi zgodovinsko
tradicionalne vrste 1:1, 1:2/1:3 in 1:4/1:6 na manjše vrednosti od tradicional-
nih na področju tempus-prolatio. Bolj očiten odmik od tradicije oz. – bolje
rečeno – razširitev tradicije za potrebe skladateljev 20. stoletja pa kaže Os-
terčevo izrazito harmonsko razmišljanje v kontrapunktu. Ko govori o prin-
cipih dvoglasja, razmišlja npr. takole:
Vsak interval (harmonični) naj nam po možnosti predoči akord.
V dvoglasju izraža durov akord najbolje vel.3, pa tudi č.5 in č.8 ali
1. Molov 5ak mala 3. Durov 6ak mala 6, molov 6ak vel.6. 6/4ak 4.
Zmanjšan 5ak zm.5, njegov 6ak ?, njegov 6/4ak zv. 4. Zvečan 5ak
zv.5. 7ak 7, 2ak 2, za 6/5ak in 4/3ak ?
9 Ibid.
10 Ob robu naslova Razdelitev snovi je Osterc z rdečim svinčnikom pripisal še en način
globalne razdelitve snovi v »I. strogi [kpt in ] II. prosti [kpt].« Ibid.
11 Med slovenskimi teoretičnimi spisi ohranja termin vrsta/species L. M. Škerjanc v
svojem Kontrapunktu (1952), glasbeni teoretik J. Osredkar (1995, 1999) pa se je takš-
nemu poimenovanju sicer izognil, ohranil pa je nedotaknjeno osnovno metodološko
razčlenitev in didaktično obravnavo kontrapunktične snovi.
12 Osterc, Kontrapunkt, 2.
301
ni v obliki dialogov med učencem in učiteljem. Osterc se takšnim dialo-
gom v obliki vprašanj in odgovorov sicer izogne, ohrani pa slog pisanja,
kjer je opaziti željo po neposrednem odnosu učitelja do študentov v razre-
du, na kar kaže npr. že tale začetek podrobnejše razdelitve snovi: »Začnemo
z 2 glasjem, po vsem predelanem 2 glasju večglasje. V večglasju le one vaje,
ki so potrebne.«9
Osterc je v razdelitvi snovi v začetku in med obravnavo v traktatu ko-
lebal med jasno začrtanimi mejami poglavij. To kažejo vstavki oz. opombe10
ali pa postavljanje naslovov posameznih poglavij o kontrapunktu kasneje v
samem besedilu, kar je zlasti očitno v zadnjih dveh poglavjih o kontrapun-
ktičnih formah in o fugi.
V poglavju o enostavnem kontrapunktu, s katerim se odpre njegov
traktat, ohranja način poučevanja kontrapunkta po metodi vrst (lat. speci-
es), kar Osterc poimenuje kot način/i (lat. modus).11 Osterčeva globalna di-
daktična zasnova obravnavanja vsebin kontrapunkta namreč ne odstopa
od tradicije, čeprav jo močno razširi in približa potrebam kompozicijskega
stavka 20. stoletja, kar nakaže podrobnejša razdelitev snovi že takoj na za-
četku: »Dvoglasni enostavni kontrapunkt. 1:1, 2:1, 3:1, … 8:1 … / 1:2, 1:3, 1:4 … /
(2:3, 3:2, 3:4, 4:3, 4:5, 5:4, 3:5, 5:3…)«12 Očitno je, da Osterc razširi zgodovinsko
tradicionalne vrste 1:1, 1:2/1:3 in 1:4/1:6 na manjše vrednosti od tradicional-
nih na področju tempus-prolatio. Bolj očiten odmik od tradicije oz. – bolje
rečeno – razširitev tradicije za potrebe skladateljev 20. stoletja pa kaže Os-
terčevo izrazito harmonsko razmišljanje v kontrapunktu. Ko govori o prin-
cipih dvoglasja, razmišlja npr. takole:
Vsak interval (harmonični) naj nam po možnosti predoči akord.
V dvoglasju izraža durov akord najbolje vel.3, pa tudi č.5 in č.8 ali
1. Molov 5ak mala 3. Durov 6ak mala 6, molov 6ak vel.6. 6/4ak 4.
Zmanjšan 5ak zm.5, njegov 6ak ?, njegov 6/4ak zv. 4. Zvečan 5ak
zv.5. 7ak 7, 2ak 2, za 6/5ak in 4/3ak ?
9 Ibid.
10 Ob robu naslova Razdelitev snovi je Osterc z rdečim svinčnikom pripisal še en način
globalne razdelitve snovi v »I. strogi [kpt in ] II. prosti [kpt].« Ibid.
11 Med slovenskimi teoretičnimi spisi ohranja termin vrsta/species L. M. Škerjanc v
svojem Kontrapunktu (1952), glasbeni teoretik J. Osredkar (1995, 1999) pa se je takš-
nemu poimenovanju sicer izognil, ohranil pa je nedotaknjeno osnovno metodološko
razčlenitev in didaktično obravnavo kontrapunktične snovi.
12 Osterc, Kontrapunkt, 2.
301
