Page 304 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 304
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Močni intervali, ki polno zvenijo, so 3 in 6 za konsonance, zm. 5 in
zv. 4 ter 2 in 7 za disonance.13
Prav tako nakazuje spoštovanje in istočasen odkolon od tradicije Os-
terčeva razlaga npr. narave intervalov v kontrapunktu, kar je bilo vso zgo-
dovino ključno vprašanje vseh kontrapunktikov. Sobivanje novega ob
starem lepo ponazori citat, ko Osterc trdi takole: »Zvečana 5 predstavlja si-
cer disonanco, je pa enaka mali 6 in torej zveni konsonantno. Čisto kvarto
smatramo v dvoglasju za disonanco.«14 Že ti osnovni Osterčevi principi ka-
žejo, da nima v mislih čistega strogega stavka v slogu npr. J. J. Fuxa, L.
Cherubinija in drugih podobnih učbenikov, ki so se vzorovali po njima.
Številni napotki, ki so podobni temu in naslednjemu citatu, kažejo v smer
harmonsko zastavljenega kontrapunkta: »V ostalem veljajo vsa pravila har-
monije«,15 ali pa
Razstavljeni štirizvok ni kpt, izjemoma le pri dominantnem četve-
rozvoku. Vendar naj akordni toni četverozvoka ne preskakujejo
tona, ki je v c.fu[irmusu].16
Za razliko od bolj podrobne razdelitve snovi, ki jo je postavil kot ka-
zalo v začetku, obravnava Osterc poglavje »Ritmizirani kontrapunkt«,17 ki
ga pojmuje kot tradicionalni floridus, pred poglavjema Sinkopirani kpt in
Komplementarni kpt. Obe poglavji – sinkopirani in komplementarni kpt –
vsebujeta nekaj izvirnih Osterčevih obravnav. V običajno četrto vrsto vpe-
lje poleg sinkop tudi prehitke oz. anticipacije, čeprav so mu sinkope še ved-
no bolj učinkovite od prehitkov.
Sinkopirani kpt je pravzaprav 1:1, vendar ne zazvenita nota cfa in
nota kpta hkrati, ampak drug za drugim po enakih ritmičnih pres-
ledkih, tako da se ritmično izpopolnjujeta ali komplementirata.
Sinkopiran kpt je torej že vrsta komplementarnega kpta in je dvo-
jen: 1. prehitkov ali anticipacijski in 2. zadržkov ali retardacijski.
Pri anticipacijskem prinaša kpt neko harmonije vnaprej (za/k na-
slednjo cf noto), pri retardacijskem pa nazaj (torej naknadno za/k
prejšnjoi cf noto). Retardacijski kpt je bolj učinkovit od anticipacij-
skega. Vsaka nota kpta se vendar mora ozirati ne le na odgovarja-
13 Ibid., 5.
14 Ibid.
15 Ibid., 6.
16 Ibid., 9. Razlaga se nanaša na vrsto 1:4, ki jo Osterc označi kot »4 in več :1«.
17 Ibid.
302
Močni intervali, ki polno zvenijo, so 3 in 6 za konsonance, zm. 5 in
zv. 4 ter 2 in 7 za disonance.13
Prav tako nakazuje spoštovanje in istočasen odkolon od tradicije Os-
terčeva razlaga npr. narave intervalov v kontrapunktu, kar je bilo vso zgo-
dovino ključno vprašanje vseh kontrapunktikov. Sobivanje novega ob
starem lepo ponazori citat, ko Osterc trdi takole: »Zvečana 5 predstavlja si-
cer disonanco, je pa enaka mali 6 in torej zveni konsonantno. Čisto kvarto
smatramo v dvoglasju za disonanco.«14 Že ti osnovni Osterčevi principi ka-
žejo, da nima v mislih čistega strogega stavka v slogu npr. J. J. Fuxa, L.
Cherubinija in drugih podobnih učbenikov, ki so se vzorovali po njima.
Številni napotki, ki so podobni temu in naslednjemu citatu, kažejo v smer
harmonsko zastavljenega kontrapunkta: »V ostalem veljajo vsa pravila har-
monije«,15 ali pa
Razstavljeni štirizvok ni kpt, izjemoma le pri dominantnem četve-
rozvoku. Vendar naj akordni toni četverozvoka ne preskakujejo
tona, ki je v c.fu[irmusu].16
Za razliko od bolj podrobne razdelitve snovi, ki jo je postavil kot ka-
zalo v začetku, obravnava Osterc poglavje »Ritmizirani kontrapunkt«,17 ki
ga pojmuje kot tradicionalni floridus, pred poglavjema Sinkopirani kpt in
Komplementarni kpt. Obe poglavji – sinkopirani in komplementarni kpt –
vsebujeta nekaj izvirnih Osterčevih obravnav. V običajno četrto vrsto vpe-
lje poleg sinkop tudi prehitke oz. anticipacije, čeprav so mu sinkope še ved-
no bolj učinkovite od prehitkov.
Sinkopirani kpt je pravzaprav 1:1, vendar ne zazvenita nota cfa in
nota kpta hkrati, ampak drug za drugim po enakih ritmičnih pres-
ledkih, tako da se ritmično izpopolnjujeta ali komplementirata.
Sinkopiran kpt je torej že vrsta komplementarnega kpta in je dvo-
jen: 1. prehitkov ali anticipacijski in 2. zadržkov ali retardacijski.
Pri anticipacijskem prinaša kpt neko harmonije vnaprej (za/k na-
slednjo cf noto), pri retardacijskem pa nazaj (torej naknadno za/k
prejšnjoi cf noto). Retardacijski kpt je bolj učinkovit od anticipacij-
skega. Vsaka nota kpta se vendar mora ozirati ne le na odgovarja-
13 Ibid., 5.
14 Ibid.
15 Ibid., 6.
16 Ibid., 9. Razlaga se nanaša na vrsto 1:4, ki jo Osterc označi kot »4 in več :1«.
17 Ibid.
302
