Page 445 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 445
av t o r j i
Vita Gruodytė (vita.gg12@gmail.com)
je raziskovalka na Litovski akademiji za glasbo in gledališče (Vilna). Po
doktorskem študiju v okviru programa Tempus na Helsinški univerzi je
leta 2000 doktorirala iz muzikologije na Litovski akademiji za glasbo in
gledališče z disertacijo »Fenomen prostora v glasbi 20. stoletja«. Bila je raz-
iskovalka v Litovskem muzeju glasbe, gledališča in filma ter na Univerzi
Klaipėda (Litva), nadzorovala je raziskave na Nevidnem kolidžu Fundaci-
je Soroš v Vilni. Je članica Zveze litovskih skladateljev in dopisnica litovske
kulturne revije »Polja kulture«. Njeno raziskovanje je osredotočeno na este-
tiko in zgodovino glasbe 20. stoletja, kulturne in politične vplive v sodobni
glasbi ter zlasti na vznik nacionalne identitete v litovski glasbi.
Luba Kijanovska (luba.kyjan@gmail.com)
se je rodila v Lvovu. Študirala je muzikologijo na Državnem konservato-
riju Mikole Lisenka v Lvovu (1979). Doktorat je opravila leta 1985 (Funkci-
je programa pri zaznavanju glasbenega dela), habilitacijo leta 2000 (Evolu-
cija galicijske glasbene kulture 19. in 20. stoletja); od leta 1987 docentka, od
leta 1995 profesorica, od leta 1991 pa redna profesorica za glasbeno zgodovi-
no na Državni glasbeni akademiji Mikole Lisenka v Lvovu. Osrednje teme
njenih raziskav so glasbena kultura Galicije, glasbena psihologija, zgodovi-
na ukrajinske glasbe, ukrajinska glasba v odnosu do drugih evropskih glas-
benih nacionalnih šol, glasbena pedagogika.
Darja Koter (darja.koter@ag.uni-lj.si)
je redna profesorica za zgodovino glasbe na Akademiji za glasbo Univerze
v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s historičnimi instrumenti, z glasbe-
no ikonografijo, zgodovino glasbene poustvarjalnosti in opusti slovenskih
skladateljev. Sodeluje v raziskovalnih projektih Univerze v Bonnu in Uni-
verze v Ljubljani. Monografije: Glasbilarstvo na Slovenskem (2001, 2004),
Musica coelestis et musica profana. Glasbeni motivi v likovni dediščini od
severne Istre do Vremske doline (2008), Slovenska glasba 1848–1918 (2012),
Slovenska glasba 1918–1991 (2012). Je dobitnica Mantuanijevega priznanja za
dosežke v muzikologiji (2014).
Hartmut Krones (Krones@mdw.ac.at)
je študiral glasbeno vzgojo, germanistiko, petje, pedagogiko petja in muzi-
kologijo; od leta 1970 poučuje na Akademiji (od leta 1998 Univerzi) za glas-
bo in uprizoritveno umetnost na Dunaju; do septembra 2013 je vodil In-
štitut za raziskovanje glasbenih slogov (oddelka Stilistika in poustvarjalna
443
Vita Gruodytė (vita.gg12@gmail.com)
je raziskovalka na Litovski akademiji za glasbo in gledališče (Vilna). Po
doktorskem študiju v okviru programa Tempus na Helsinški univerzi je
leta 2000 doktorirala iz muzikologije na Litovski akademiji za glasbo in
gledališče z disertacijo »Fenomen prostora v glasbi 20. stoletja«. Bila je raz-
iskovalka v Litovskem muzeju glasbe, gledališča in filma ter na Univerzi
Klaipėda (Litva), nadzorovala je raziskave na Nevidnem kolidžu Fundaci-
je Soroš v Vilni. Je članica Zveze litovskih skladateljev in dopisnica litovske
kulturne revije »Polja kulture«. Njeno raziskovanje je osredotočeno na este-
tiko in zgodovino glasbe 20. stoletja, kulturne in politične vplive v sodobni
glasbi ter zlasti na vznik nacionalne identitete v litovski glasbi.
Luba Kijanovska (luba.kyjan@gmail.com)
se je rodila v Lvovu. Študirala je muzikologijo na Državnem konservato-
riju Mikole Lisenka v Lvovu (1979). Doktorat je opravila leta 1985 (Funkci-
je programa pri zaznavanju glasbenega dela), habilitacijo leta 2000 (Evolu-
cija galicijske glasbene kulture 19. in 20. stoletja); od leta 1987 docentka, od
leta 1995 profesorica, od leta 1991 pa redna profesorica za glasbeno zgodovi-
no na Državni glasbeni akademiji Mikole Lisenka v Lvovu. Osrednje teme
njenih raziskav so glasbena kultura Galicije, glasbena psihologija, zgodovi-
na ukrajinske glasbe, ukrajinska glasba v odnosu do drugih evropskih glas-
benih nacionalnih šol, glasbena pedagogika.
Darja Koter (darja.koter@ag.uni-lj.si)
je redna profesorica za zgodovino glasbe na Akademiji za glasbo Univerze
v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s historičnimi instrumenti, z glasbe-
no ikonografijo, zgodovino glasbene poustvarjalnosti in opusti slovenskih
skladateljev. Sodeluje v raziskovalnih projektih Univerze v Bonnu in Uni-
verze v Ljubljani. Monografije: Glasbilarstvo na Slovenskem (2001, 2004),
Musica coelestis et musica profana. Glasbeni motivi v likovni dediščini od
severne Istre do Vremske doline (2008), Slovenska glasba 1848–1918 (2012),
Slovenska glasba 1918–1991 (2012). Je dobitnica Mantuanijevega priznanja za
dosežke v muzikologiji (2014).
Hartmut Krones (Krones@mdw.ac.at)
je študiral glasbeno vzgojo, germanistiko, petje, pedagogiko petja in muzi-
kologijo; od leta 1970 poučuje na Akademiji (od leta 1998 Univerzi) za glas-
bo in uprizoritveno umetnost na Dunaju; do septembra 2013 je vodil In-
štitut za raziskovanje glasbenih slogov (oddelka Stilistika in poustvarjalna
443
