Page 444 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 444
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Luisa Antoni (musikluis1@gmail.com)
se je rodila v Trstu, kjer je na tržaškem konservatoriju diplomirala iz kla-
virja in na tržaški univerzi iz filozofije. Po univerzitetni diplomi je na lju-
bljanski univerzi še magistrirala in doktorirala. Njena doktorska disertaci-
ja o glasbeni estetiki je izšla v italijanski in slovenski različici pri založbah
Trauben (Torino) in Mladika (Trst). Njeni članki in eseji o glasbeni zgodo-
vini v Trstu, Gorici, Istri in Dalmaciji so izšli v raznih zbornikih, knjigah in
znanstvenih revijah v številnih jezikih. Poglobila je študij čembala in forte-
piana in kompozicije. Zaposlena je kot novinarka na RTV Slovenija, v Regi-
onalnem centru Koper-Capodistria. Spletna stran: www.antoniluisa.com.
Nada Bezić (nada.bezic@zg.t-com.hr)
od leta 1988 vodi knjižnico hrvaškega glasbenega zavoda v Zagrebu. Iz mu-
zikologije je diplomirala, magistrirala in doktorirala (2011) na glasbeni aka-
demiji v Zagrebu, poleg tega je na zagrebški univerzi diplomirala iz biblio-
tekarstva (1992). Raziskuje predvsem zgodovino HGZ in glasbeno življenje
v Zagrebu v 19. in 20. stoletju oziroma glasbeno topografijo.
Tina Bohak Adam (Tina.BohakAdam@ag.uni-lj.si)
je docentka na oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Uni-
verze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z zgodovino operne in koncer-
tne poustvarjalnosti ter z uvajanjem IKT tehnologije v pedagoške študijske
programe. Je avtorica znanstvenih in strokovnih člankov ter monografij Ju-
lij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev (2015) in Hočem
postati pevka – portret koncertne pevke, altistke Marije Bitenc Samec (2018).
Ivan Florjanc (ivan.florjanc@ag.uni-lj.si)
je skladatelj, muzikolog. Živi v Ljubljani. Od leta 1998 je redni profesor vo-
kalne in orgelske kompozicije, glasbenega stavka in kompozicijskih tehnik
ter semiologije polifonije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer
je trenutno tudi prodekan za študijske zadeve. Vrsto let (do 2003) je bil re-
dni profesor kompozicije in teoretičnih predmetov na Pontificio Istituto di
Musica Sacra v Rimu. Poleg skladateljevanja (preko sto enot), ki mu pomeni
osnovni poklic, predava na simpozijih, objavlja monografije in znanstvene
članke (prim. SICRIS, šifra raziskovalca 15469). Njegovo preteklo in seda-
nje raziskovanje temelji na široko zastavljeni študijski usmeritvi, ki se raz-
teza od kompozicije do glasbeno-analitičnih in muzikološko-humanistič-
nih raziskovanj. Kot pravi sam v razpravi ‚Glasbene prvine slovenskega‘, je
glasba zanj skrita duša jezika.
442
Luisa Antoni (musikluis1@gmail.com)
se je rodila v Trstu, kjer je na tržaškem konservatoriju diplomirala iz kla-
virja in na tržaški univerzi iz filozofije. Po univerzitetni diplomi je na lju-
bljanski univerzi še magistrirala in doktorirala. Njena doktorska disertaci-
ja o glasbeni estetiki je izšla v italijanski in slovenski različici pri založbah
Trauben (Torino) in Mladika (Trst). Njeni članki in eseji o glasbeni zgodo-
vini v Trstu, Gorici, Istri in Dalmaciji so izšli v raznih zbornikih, knjigah in
znanstvenih revijah v številnih jezikih. Poglobila je študij čembala in forte-
piana in kompozicije. Zaposlena je kot novinarka na RTV Slovenija, v Regi-
onalnem centru Koper-Capodistria. Spletna stran: www.antoniluisa.com.
Nada Bezić (nada.bezic@zg.t-com.hr)
od leta 1988 vodi knjižnico hrvaškega glasbenega zavoda v Zagrebu. Iz mu-
zikologije je diplomirala, magistrirala in doktorirala (2011) na glasbeni aka-
demiji v Zagrebu, poleg tega je na zagrebški univerzi diplomirala iz biblio-
tekarstva (1992). Raziskuje predvsem zgodovino HGZ in glasbeno življenje
v Zagrebu v 19. in 20. stoletju oziroma glasbeno topografijo.
Tina Bohak Adam (Tina.BohakAdam@ag.uni-lj.si)
je docentka na oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Uni-
verze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z zgodovino operne in koncer-
tne poustvarjalnosti ter z uvajanjem IKT tehnologije v pedagoške študijske
programe. Je avtorica znanstvenih in strokovnih člankov ter monografij Ju-
lij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev (2015) in Hočem
postati pevka – portret koncertne pevke, altistke Marije Bitenc Samec (2018).
Ivan Florjanc (ivan.florjanc@ag.uni-lj.si)
je skladatelj, muzikolog. Živi v Ljubljani. Od leta 1998 je redni profesor vo-
kalne in orgelske kompozicije, glasbenega stavka in kompozicijskih tehnik
ter semiologije polifonije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer
je trenutno tudi prodekan za študijske zadeve. Vrsto let (do 2003) je bil re-
dni profesor kompozicije in teoretičnih predmetov na Pontificio Istituto di
Musica Sacra v Rimu. Poleg skladateljevanja (preko sto enot), ki mu pomeni
osnovni poklic, predava na simpozijih, objavlja monografije in znanstvene
članke (prim. SICRIS, šifra raziskovalca 15469). Njegovo preteklo in seda-
nje raziskovanje temelji na široko zastavljeni študijski usmeritvi, ki se raz-
teza od kompozicije do glasbeno-analitičnih in muzikološko-humanistič-
nih raziskovanj. Kot pravi sam v razpravi ‚Glasbene prvine slovenskega‘, je
glasba zanj skrita duša jezika.
442
