Page 446 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 446
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
praksa ter Znanstveno središče Arnolda Schönberga). Je urednik izdaje spi-
sov »Gesamtausgabe der Schriften Schönbergs«, katere prvi zvezek je iz-
šel leta 2018, član strokovnega sveta za enciklopedijo »Musik in Geschichte
und Gegenwart«, avtor člankov o poustvarjalni praksi stare in nove glas-
be, glasbeni simboliki in retoriki ter glasbi 20. stoletja (vključno z glasbo v
pregnanstvu) in avtor knjig, med drugim o življenju in delu L. van Beetho-
vna in A. Schönberga.
Primož Kuret (primoz.kuret@gmail.com)
je leta 1954 maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1959 z odliko di-
plomiral na Akademiji za glasbo (glasbena zgodovina) in na Filozofski fa-
kulteti (umetnostna zgodovina). Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado za
študente. Promoviral je leta 1965 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta
1978 je postal docent, od 1983 izredni in od 1988 redni profesor za svetov-
no glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za
glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedago-
giko, v letih 1993–2001 prodekan Akademije za glasbo, v letih 2000–2004
pa predsednik Slovenskega muzikološkega društva. Med leti 1973 in 1987 je
urejal Revijo GM (glasbene mladine), več let je vodil različne odbore, član
UO Prešernovega sklada in predsednik njegove komisije za glasbo. Med leti
2001 in 2005 je vodil Nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbe-
nega šolstva. Leta 1986 je skupaj s skladateljem M. Stibiljem ustanovil Slo-
venske glasbene dneve z vsakoletnim mednarodnim muzikološkim sim-
pozijem. Med pomembnejšimi priznanji so medalja Češke republike (1985),
častni član Accademie Filarmonica di Bologna (2001), Betettova listina
(2003), Herderjeva nagrada na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost
in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije (2005), državna
nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šol-
stva (2005), Mantuanijeva nagrada (2006), red za zasluge Republike Slove-
nije (2012). Sodeloval je na številnih mednarodnih muzikoloških simpozi-
jih, kjer je predstavljal slovensko glasbo (Belgija, Bolgarija, Češka, Hrvaška,
Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luxemburg, Nemčija, Norveška, Romunija,
Švica, Slovaške, Slovenija in Turčija).
Med pomembnejšimi deli so: Glasbeni instrumenti na srednjeveških fre-
skah v Sloveniji (1973), Glasbena Ljubljana 1899–1919 (1985), Glasba in druž-
ba (1988), Mahler in Ljubljana (1997 in 2011, razširjeni nemški prevod je iz-
šel 2001 na Dunaju), Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum
1701–2001 (2001), Zgodbe o glasbi in glasbenikih (2004), Slovenski skladatelji
v portretih Saše Šantla (skupaj z Vereno Koršič Zorn, 2005), Ljubljanska fil-
444
praksa ter Znanstveno središče Arnolda Schönberga). Je urednik izdaje spi-
sov »Gesamtausgabe der Schriften Schönbergs«, katere prvi zvezek je iz-
šel leta 2018, član strokovnega sveta za enciklopedijo »Musik in Geschichte
und Gegenwart«, avtor člankov o poustvarjalni praksi stare in nove glas-
be, glasbeni simboliki in retoriki ter glasbi 20. stoletja (vključno z glasbo v
pregnanstvu) in avtor knjig, med drugim o življenju in delu L. van Beetho-
vna in A. Schönberga.
Primož Kuret (primoz.kuret@gmail.com)
je leta 1954 maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1959 z odliko di-
plomiral na Akademiji za glasbo (glasbena zgodovina) in na Filozofski fa-
kulteti (umetnostna zgodovina). Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado za
študente. Promoviral je leta 1965 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta
1978 je postal docent, od 1983 izredni in od 1988 redni profesor za svetov-
no glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za
glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedago-
giko, v letih 1993–2001 prodekan Akademije za glasbo, v letih 2000–2004
pa predsednik Slovenskega muzikološkega društva. Med leti 1973 in 1987 je
urejal Revijo GM (glasbene mladine), več let je vodil različne odbore, član
UO Prešernovega sklada in predsednik njegove komisije za glasbo. Med leti
2001 in 2005 je vodil Nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbe-
nega šolstva. Leta 1986 je skupaj s skladateljem M. Stibiljem ustanovil Slo-
venske glasbene dneve z vsakoletnim mednarodnim muzikološkim sim-
pozijem. Med pomembnejšimi priznanji so medalja Češke republike (1985),
častni član Accademie Filarmonica di Bologna (2001), Betettova listina
(2003), Herderjeva nagrada na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost
in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije (2005), državna
nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šol-
stva (2005), Mantuanijeva nagrada (2006), red za zasluge Republike Slove-
nije (2012). Sodeloval je na številnih mednarodnih muzikoloških simpozi-
jih, kjer je predstavljal slovensko glasbo (Belgija, Bolgarija, Češka, Hrvaška,
Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luxemburg, Nemčija, Norveška, Romunija,
Švica, Slovaške, Slovenija in Turčija).
Med pomembnejšimi deli so: Glasbeni instrumenti na srednjeveških fre-
skah v Sloveniji (1973), Glasbena Ljubljana 1899–1919 (1985), Glasba in druž-
ba (1988), Mahler in Ljubljana (1997 in 2011, razširjeni nemški prevod je iz-
šel 2001 na Dunaju), Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum
1701–2001 (2001), Zgodbe o glasbi in glasbenikih (2004), Slovenski skladatelji
v portretih Saše Šantla (skupaj z Vereno Koršič Zorn, 2005), Ljubljanska fil-
444
