Page 447 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 447
av t o r j i
harmonična družba 1794–1919 (2005), 100 let Slovenske filharmonije (2008),
Zanesenjaki in mojstri (2011). – V domačih in tujih publikacijah (Avstrija,
Bolgarija, Češka, Italija, Japonska, Nemčija, Slovaška) je objavljal razprave
o slovenski glasbi. Bil je vabljeni predavatelj na univerzah v Münchnu in v
Freiburgu im Breisgau.
Zorjana Lastovecka-Solanska (zoriana0705@gmail.com)
se je rodila leta 1980 v Drohobiču. Od leta 1999 do leta 2004 je študirala na
Državni akademiji za glasbo Mikola Lisenka v Lvovu, na oddelku za zgodo-
vino glasbe. Med letoma 1999 in 2005 je študirala na Državni univerzi Ivan
Franko v Lvovu, na oddelku za angleško filologijo. Leta 2007 je doktorirala
iz umetnosti na Lvovski Državni akademiji za glasbo Mikola Lisenka. Nje-
na disertacija je bila naslovljena »Glasbene vrednote in potrebe sodobnega
ukrajinskega kulturnega kontinuuma«. Njeno raziskovanje se osredotoča
na zgodovino glasbe, sociologijo glasbe, glasbeno infrastrukturo, glasbo in
literaturo. Od leta 2014 deluje kot docentka na oddelku za zgodovino glas-
be na Lvovski Državni akademiji za glasbo Mikola Lisenka.
Jana Lengová (jana.lengova@savba.sk)
je študirala glasbeno teorijo na Visoki šoli za glasbo in glasbene umetnosti v
Bratislavi (1971–1976). Od leta 1990 je znanstvena sodelavka Inštituta za mu-
zikologijo Slovaške akademije znanosti v Bratislavi. Ukvarja se z zgodovi-
no glasbe 19. in delno 20. stoletja na Slovaškem v okviru evropske glasbene
kulture. Težišča raziskovanja: življenje in delo skladateljev Jána Levoslava
Belle, Josefa Thiard-Laforesta, Josefa Striczla, Stephanie Wurmbrand-Stup-
pach in drugih, urbana glasbena kultura (Bratislava, Levoča), glasbene zvr-
sti, klavirska glasba, zgodovina recepcije glasbe.
Helmut Loos (hloos@uni-leipzig.de)
je študiral glasbeno pedagogiko v Bonnu (državni izpiti), nato muzikolo-
gijo, umetnostno zgodovino in filozofijo na Univerzi v Bonnu; leta 1980 je
promoviral, leta 1989 pa habilitiral. Od leta 1981 do leta 1989 je bil znanstve-
ni sodelavec Muzikološkega seminarja Univerze v Bonnu. Med letoma 1989
in 1993 je bil direktor Inštituta za vzhodnonemško glasbo v Bergisch Glad-
bachu. Od aprila 1993 je bil predstojnik katedre za historično muzikologi-
jo na Tehniški univerzi v Chemnitzu, od oktobra 2001 do marca 2017 pa na
Univerzi v Leipzigu. 22. oktobra 2003 je bil imenovan za zaslužnega profe-
sorja Glasbenega konservatorija Mikole Lisenka v Lvovu. Med letoma 2003
in 2005 je bil dekan Fakultete za zgodovino, umetnostne vede in orienta-
445
harmonična družba 1794–1919 (2005), 100 let Slovenske filharmonije (2008),
Zanesenjaki in mojstri (2011). – V domačih in tujih publikacijah (Avstrija,
Bolgarija, Češka, Italija, Japonska, Nemčija, Slovaška) je objavljal razprave
o slovenski glasbi. Bil je vabljeni predavatelj na univerzah v Münchnu in v
Freiburgu im Breisgau.
Zorjana Lastovecka-Solanska (zoriana0705@gmail.com)
se je rodila leta 1980 v Drohobiču. Od leta 1999 do leta 2004 je študirala na
Državni akademiji za glasbo Mikola Lisenka v Lvovu, na oddelku za zgodo-
vino glasbe. Med letoma 1999 in 2005 je študirala na Državni univerzi Ivan
Franko v Lvovu, na oddelku za angleško filologijo. Leta 2007 je doktorirala
iz umetnosti na Lvovski Državni akademiji za glasbo Mikola Lisenka. Nje-
na disertacija je bila naslovljena »Glasbene vrednote in potrebe sodobnega
ukrajinskega kulturnega kontinuuma«. Njeno raziskovanje se osredotoča
na zgodovino glasbe, sociologijo glasbe, glasbeno infrastrukturo, glasbo in
literaturo. Od leta 2014 deluje kot docentka na oddelku za zgodovino glas-
be na Lvovski Državni akademiji za glasbo Mikola Lisenka.
Jana Lengová (jana.lengova@savba.sk)
je študirala glasbeno teorijo na Visoki šoli za glasbo in glasbene umetnosti v
Bratislavi (1971–1976). Od leta 1990 je znanstvena sodelavka Inštituta za mu-
zikologijo Slovaške akademije znanosti v Bratislavi. Ukvarja se z zgodovi-
no glasbe 19. in delno 20. stoletja na Slovaškem v okviru evropske glasbene
kulture. Težišča raziskovanja: življenje in delo skladateljev Jána Levoslava
Belle, Josefa Thiard-Laforesta, Josefa Striczla, Stephanie Wurmbrand-Stup-
pach in drugih, urbana glasbena kultura (Bratislava, Levoča), glasbene zvr-
sti, klavirska glasba, zgodovina recepcije glasbe.
Helmut Loos (hloos@uni-leipzig.de)
je študiral glasbeno pedagogiko v Bonnu (državni izpiti), nato muzikolo-
gijo, umetnostno zgodovino in filozofijo na Univerzi v Bonnu; leta 1980 je
promoviral, leta 1989 pa habilitiral. Od leta 1981 do leta 1989 je bil znanstve-
ni sodelavec Muzikološkega seminarja Univerze v Bonnu. Med letoma 1989
in 1993 je bil direktor Inštituta za vzhodnonemško glasbo v Bergisch Glad-
bachu. Od aprila 1993 je bil predstojnik katedre za historično muzikologi-
jo na Tehniški univerzi v Chemnitzu, od oktobra 2001 do marca 2017 pa na
Univerzi v Leipzigu. 22. oktobra 2003 je bil imenovan za zaslužnega profe-
sorja Glasbenega konservatorija Mikole Lisenka v Lvovu. Med letoma 2003
in 2005 je bil dekan Fakultete za zgodovino, umetnostne vede in orienta-
445
