Page 113 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 113
ia universitatisristično ponudbo se lahko krepi zavest lokalnega vito turistično doživetje turistom (Vodeb, 2010).
10 | k. vodeb – proces valor izacije virov kultur nega tur izma ... 113 prebivalstva o njeni vrednosti in poznavanje (ra- Pri tem je treba opozoriti, da kvantiteta in ka-
zumevanje) svoje lastne kulturne identitete, po- kovost turističnih virov ni nujno pogoj za kako-
nos in pripadnost ter potreba po negovanju kul- vost turističnih privlačnosti; predvsem je najbolj
turnih vrednot. Zato je potrebno odgovorno in pomembna sposobnost destinacijskega mene-
sistemsko načrtovanje vključevanja kulturne de- džmenta pri procesu valorizacije virov ter nji-
diščine v turizem, najbolje z interdisciplinarnim hova dolgoročna optimizacija glede na povpra-
pristopom, ki premore najvišjo in najsodobnej- ševanje. Včasih je miselnost o konkurenčnosti
šo stopnjo znanja in strokovnosti za posamezen odražala bojevitost in visoko ceno za njeno dose-
element kulturne dediščine (Barile in Saviano, ganje, danes pa velja prepričanje, da konkurenč-
2014). Obstajajo namreč primeri, ko je kulturna nost preprosto temelji na drugačnosti in priorite-
dediščina obujena iz pozabe zaradi turizma in pa ta postaja koncept »kako« in ne »kaj«. Na tem
obratni primeri, ko je kulturna dediščina degra- področju je vedno možno rasti v kakovosti, saj
dirana, razvrednotena ali popačena zaradi turiz- je kvantitativna rast fizično omejena in minlji-
ma. va. Zato je poglabljanje v identiteti, pristnosti in
lastni zgodbi bolj prepričljivo zagotovilo za dol-
Vloga destinacijskega menedžmenta goročno konkurenčnost na trgu kot tehnologija,
oprema ali infrastruktura.
Da bi destinacija dosegala konkurenčnost na tu-
rističnem trgu – tako namreč merimo njen dol- Zaključek
goročni uspeh, je potrebno zagotoviti usklajeno
delovanje njenih številnih dejavnikov – akter- Iz vsega zgoraj navedenega lahko sklenemo, da je
jev. Usklajeno delovanje destinacija zagotavlja na turistični vir dobrina, ki se jo prepozna kot turi-
podlagi interakcije med posameznimi akterji, ki stično, če v sebi nosi nek turistični potencial, ta
se povezujejo, sodelujejo in tako dosegajo kon- pa je vezan na čas in stanje v družbi, ki nakazu-
kurenčnost na turističnem trgu (Gombault et jejo na njeno »uporabnost« (koristnost) za tu-
al, 2015). Kultura komunikacije znotraj sistema ristične namene. V tem kontekstu turistični vir
destinacije je ključna za uspeh v procesu usklaje- še ni turistično valoriziran, kar pomeni, da še ni
vanja ali bolje rečeno uglaševanja med posame- oblikovan kot turistična privlačnost. Kot tak,
znimi akterji zaradi različnih interesov, moči in turistični vir, predstavlja zasnovo privlačnosti,
sposobnosti, s katero v sistemu nastopajo. Uskla- ki pa turistom še ni dostopna in se ne trži v tu-
jevanje med akterji predstavlja nenehen proces, ristične namene. Za razliko od turističnega vira
iskanje skupnih rešitev za skupne težave ali orod- pa je turistična privlačnost že turistično valorizi-
je za doseganje skupnih ciljev. Zagotovo je uskla- rana, aktivirana in »postavljena« na vidno mes-
jevanje na ravni destinacije zelo kompleksna na- to na turističnem trgu; turisti jo prepoznajo, je
loga destinacijskega menedžmenta, vendar brez dostopna (fizično in informativno) in kot taka
usklajenega nastopa akterji ne morejo zagotoviti predstavlja osnovni motiv obiska v neki turistič-
celovitosti turističnega doživetja, ki ga turist pri- ni destinaciji. Zaradi vložka znanja, sredstev in
čakuje. Na podlagi kakovosti turističnega doži- sposobnosti menedžmenta turistična privlač-
vetja turisti namreč izbirajo in ocenjujejo vsako nost predstavlja konkurenčno prednost po ka-
naslednjo destinacijo in se na podlagi teh infor- teri je destinacija prepoznavna na trgu. To pre-
macij odločajo. Konkurenčnost turistične de- poznavnost seveda črpa iz specifičnih lastnosti
stinacije torej predstavlja sposobnost destinacij- in identitete vira na podlagi katerega je nastala,
skega menedžmenta, da dolgoročno uspešno in ki pa se v tej obliki zrcali v podobi privlačnos-
učinkovito valorizira turistične vire v turistične ti, ki jo kot tako zaznavajo turisti in primerjajo
privlačnosti ter vzpostavlja take pogoje delova- (ocenjujejo) med številno množico podobnih ali
nja v sistemu destinacije in s tem zagotavlja celo- manj podobnih privlačnosti, vezano na svoj mo-
10 | k. vodeb – proces valor izacije virov kultur nega tur izma ... 113 prebivalstva o njeni vrednosti in poznavanje (ra- Pri tem je treba opozoriti, da kvantiteta in ka-
zumevanje) svoje lastne kulturne identitete, po- kovost turističnih virov ni nujno pogoj za kako-
nos in pripadnost ter potreba po negovanju kul- vost turističnih privlačnosti; predvsem je najbolj
turnih vrednot. Zato je potrebno odgovorno in pomembna sposobnost destinacijskega mene-
sistemsko načrtovanje vključevanja kulturne de- džmenta pri procesu valorizacije virov ter nji-
diščine v turizem, najbolje z interdisciplinarnim hova dolgoročna optimizacija glede na povpra-
pristopom, ki premore najvišjo in najsodobnej- ševanje. Včasih je miselnost o konkurenčnosti
šo stopnjo znanja in strokovnosti za posamezen odražala bojevitost in visoko ceno za njeno dose-
element kulturne dediščine (Barile in Saviano, ganje, danes pa velja prepričanje, da konkurenč-
2014). Obstajajo namreč primeri, ko je kulturna nost preprosto temelji na drugačnosti in priorite-
dediščina obujena iz pozabe zaradi turizma in pa ta postaja koncept »kako« in ne »kaj«. Na tem
obratni primeri, ko je kulturna dediščina degra- področju je vedno možno rasti v kakovosti, saj
dirana, razvrednotena ali popačena zaradi turiz- je kvantitativna rast fizično omejena in minlji-
ma. va. Zato je poglabljanje v identiteti, pristnosti in
lastni zgodbi bolj prepričljivo zagotovilo za dol-
Vloga destinacijskega menedžmenta goročno konkurenčnost na trgu kot tehnologija,
oprema ali infrastruktura.
Da bi destinacija dosegala konkurenčnost na tu-
rističnem trgu – tako namreč merimo njen dol- Zaključek
goročni uspeh, je potrebno zagotoviti usklajeno
delovanje njenih številnih dejavnikov – akter- Iz vsega zgoraj navedenega lahko sklenemo, da je
jev. Usklajeno delovanje destinacija zagotavlja na turistični vir dobrina, ki se jo prepozna kot turi-
podlagi interakcije med posameznimi akterji, ki stično, če v sebi nosi nek turistični potencial, ta
se povezujejo, sodelujejo in tako dosegajo kon- pa je vezan na čas in stanje v družbi, ki nakazu-
kurenčnost na turističnem trgu (Gombault et jejo na njeno »uporabnost« (koristnost) za tu-
al, 2015). Kultura komunikacije znotraj sistema ristične namene. V tem kontekstu turistični vir
destinacije je ključna za uspeh v procesu usklaje- še ni turistično valoriziran, kar pomeni, da še ni
vanja ali bolje rečeno uglaševanja med posame- oblikovan kot turistična privlačnost. Kot tak,
znimi akterji zaradi različnih interesov, moči in turistični vir, predstavlja zasnovo privlačnosti,
sposobnosti, s katero v sistemu nastopajo. Uskla- ki pa turistom še ni dostopna in se ne trži v tu-
jevanje med akterji predstavlja nenehen proces, ristične namene. Za razliko od turističnega vira
iskanje skupnih rešitev za skupne težave ali orod- pa je turistična privlačnost že turistično valorizi-
je za doseganje skupnih ciljev. Zagotovo je uskla- rana, aktivirana in »postavljena« na vidno mes-
jevanje na ravni destinacije zelo kompleksna na- to na turističnem trgu; turisti jo prepoznajo, je
loga destinacijskega menedžmenta, vendar brez dostopna (fizično in informativno) in kot taka
usklajenega nastopa akterji ne morejo zagotoviti predstavlja osnovni motiv obiska v neki turistič-
celovitosti turističnega doživetja, ki ga turist pri- ni destinaciji. Zaradi vložka znanja, sredstev in
čakuje. Na podlagi kakovosti turističnega doži- sposobnosti menedžmenta turistična privlač-
vetja turisti namreč izbirajo in ocenjujejo vsako nost predstavlja konkurenčno prednost po ka-
naslednjo destinacijo in se na podlagi teh infor- teri je destinacija prepoznavna na trgu. To pre-
macij odločajo. Konkurenčnost turistične de- poznavnost seveda črpa iz specifičnih lastnosti
stinacije torej predstavlja sposobnost destinacij- in identitete vira na podlagi katerega je nastala,
skega menedžmenta, da dolgoročno uspešno in ki pa se v tej obliki zrcali v podobi privlačnos-
učinkovito valorizira turistične vire v turistične ti, ki jo kot tako zaznavajo turisti in primerjajo
privlačnosti ter vzpostavlja take pogoje delova- (ocenjujejo) med številno množico podobnih ali
nja v sistemu destinacije in s tem zagotavlja celo- manj podobnih privlačnosti, vezano na svoj mo-
