Page 87 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 87
poučnosti do ustvarjalnega uživanja:
kaj nam pove zgodovina razvoja
kulturnega turizma
Sonja Sibila Lebe in Marija Rok
Kulturni turizem pokriva področja izobraževanja, duhovne rasti in ustvarjalnosti – te lastnosti je ohra- 87
nil skozi svojo celotno večtisočletno dokumentirano zgodovino. V tem članku pregledno predstavimo
njena poglavitna razvojna obdobja in česa se lahko iz njih naučimo. Prikazani so tudi najnovejši razvojni
premiki in naša pričakovanja prihodnjega razvoja, kakor tudi primer dobre prakse organizatorja takih
potovanj, nemškega Studiosusa.
Ključne besede: kulturni turizem, zgodovinski pregled, ustvarjalnost
Cultural tourism covers the fields of education, spiritual growth and creativity – these characteristics
form its part throughout its entire several millennia-long documented history. In this article, we brief-
ly present its main development periods and what we can learn from them. We also present the new-
est trends in the field, our estimation of the future development, as well as a tour-operator best practice
case, the German Studiosus.
Keywords: Cultural tourism, historical overview, creativity
Kaj je kulturni turizem? Kot posebna zvrst je postal kulturni turi-
zem prepoznaven v 80. letih prejšnjega stoletja
Leksikon turizma (2012) navaja, da pome- kot posledica spremenjene življenjske paradigme
ni kulturni turizem v ožjem smislu pri- ob zaključku obdobja »fordizma«, za katerega
rejanje turističnih potovanj v kulturne so bili značilni standardizirani izdelki, tekoči
destinacije; s tem meri na vse, kar ljudje ustvar- trak ter ekonomija obsega ob velikoserijski pro-
jajo/so ustvarili ter na vse, kar se zdi v smisel- izvodnji (Richards, 2010). V turizmu je to pri-
nem horizontu neke sedanjosti pomembno. neslo zaključek ponudbeno enovite dobe mno-
Slednje se ne nanaša le na »visoko kulturo« žičnega turizma, v kateri sta kot motiva potovanj
(umetnost, arhitekturo itd.), temveč obsega prevladovala poletne počitnice ob morju in zim-
v enaki meri »vsakodnevno« in »množično sko smučanje. Z razvojem transportnih sredstev
kulturo«, dogodke in doživljajsko naravnane in sočasnim zasičenjem počitniškega tržišča ter
nadomestke resničnosti (zabaviščni in temat- rastjo izobrazbe prebivalstva zahodnega sveta
ski parki). V širšem smislu pa stoji izraz tudi za pa je postalo nujno iskanje novih in zahtevnej-
»kulturo turizma«: po eni strani celoto vseh ših vsebin za potovanja. V turistični ponudbi so
turističnih pojavov, ki so nastali v toku zgodo- dobile prostor specializirane, nišne storitve, med
vine, po drugi za pa »kultiviranje« oz. »udo- katerimi je zavzel kulturni turizem eno najvi-
mačitev« teh pojavov. dnejših mest. Danes zato zajema »kulturni turi-
kaj nam pove zgodovina razvoja
kulturnega turizma
Sonja Sibila Lebe in Marija Rok
Kulturni turizem pokriva področja izobraževanja, duhovne rasti in ustvarjalnosti – te lastnosti je ohra- 87
nil skozi svojo celotno večtisočletno dokumentirano zgodovino. V tem članku pregledno predstavimo
njena poglavitna razvojna obdobja in česa se lahko iz njih naučimo. Prikazani so tudi najnovejši razvojni
premiki in naša pričakovanja prihodnjega razvoja, kakor tudi primer dobre prakse organizatorja takih
potovanj, nemškega Studiosusa.
Ključne besede: kulturni turizem, zgodovinski pregled, ustvarjalnost
Cultural tourism covers the fields of education, spiritual growth and creativity – these characteristics
form its part throughout its entire several millennia-long documented history. In this article, we brief-
ly present its main development periods and what we can learn from them. We also present the new-
est trends in the field, our estimation of the future development, as well as a tour-operator best practice
case, the German Studiosus.
Keywords: Cultural tourism, historical overview, creativity
Kaj je kulturni turizem? Kot posebna zvrst je postal kulturni turi-
zem prepoznaven v 80. letih prejšnjega stoletja
Leksikon turizma (2012) navaja, da pome- kot posledica spremenjene življenjske paradigme
ni kulturni turizem v ožjem smislu pri- ob zaključku obdobja »fordizma«, za katerega
rejanje turističnih potovanj v kulturne so bili značilni standardizirani izdelki, tekoči
destinacije; s tem meri na vse, kar ljudje ustvar- trak ter ekonomija obsega ob velikoserijski pro-
jajo/so ustvarili ter na vse, kar se zdi v smisel- izvodnji (Richards, 2010). V turizmu je to pri-
nem horizontu neke sedanjosti pomembno. neslo zaključek ponudbeno enovite dobe mno-
Slednje se ne nanaša le na »visoko kulturo« žičnega turizma, v kateri sta kot motiva potovanj
(umetnost, arhitekturo itd.), temveč obsega prevladovala poletne počitnice ob morju in zim-
v enaki meri »vsakodnevno« in »množično sko smučanje. Z razvojem transportnih sredstev
kulturo«, dogodke in doživljajsko naravnane in sočasnim zasičenjem počitniškega tržišča ter
nadomestke resničnosti (zabaviščni in temat- rastjo izobrazbe prebivalstva zahodnega sveta
ski parki). V širšem smislu pa stoji izraz tudi za pa je postalo nujno iskanje novih in zahtevnej-
»kulturo turizma«: po eni strani celoto vseh ših vsebin za potovanja. V turistični ponudbi so
turističnih pojavov, ki so nastali v toku zgodo- dobile prostor specializirane, nišne storitve, med
vine, po drugi za pa »kultiviranje« oz. »udo- katerimi je zavzel kulturni turizem eno najvi-
mačitev« teh pojavov. dnejših mest. Danes zato zajema »kulturni turi-
