Page 88 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 88
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 88zem« potovanja, pri katerih so poglavitni motivise je renesansa. Mladi aristokrati so na »velikem
kultura, izobraževanje, duhovnost ali kombina- potovanju« (grand tour) spoznali druge kultu-
hereditaticija naštetega. re, umetnost ter se naučili tujih jezikov in omike
(motiv: izobraževanje). Prenočevanje in oskrbo
Namen raziskave so jim zagotovili na gradovih, katerih vlogo lah-
ko primerjamo z današnjimi luksuznimi hoteli
Dokumentirana zgodovina kulturnoturističnih (organizacijski vidik). Prebivalci gradov so igrali
(KT) potovanj kaže na določen zbir prvin, ki so vlogo »učiteljev« (izobraževalni vidik), ki pripa-
bile vselej pomembne in jih mora organizator da v sodobnosti vodnikom.
KT potovanj, če želi biti uspešen, nujno pozna-
ti. Veliki premiki v razvoju kažejo na povezanost Romantično izobraževalno potovanje je do-
uspešnosti turistične ponudbe predvsem od a) živelo razcvet proti koncu 18. stoletja. Motivu
razvoja prevoznih sredstev, b) vodnikov na po- kulture in umetnosti se je pridružilo spoznava-
tovanjih in c) inovativnosti. Cilj tega članka je nje in zavestno doživljanje narave (vpliv J. J. Rou-
izpostaviti prelomne trenutke/obdobja v razvo- sseauja). Podoben impulz je prispeval Goethe, ki
ju teh potovanj ter tako nakazati področja, kje je v središče pozornosti ob človekovem srečanju
iskati možnost razvoja v prihodnosti. z naravo postavil njegove občutke in psiho (Wil-
helm Meister) ter s tem uvrstil doživljajsko pred
Zgodovinski pregled razvoja poučno (Klingenstein, 1993). Druga sprememba
kulturnih potovanj1 v doživljanju okolja je bilo zanimanje za zgrad-
be, ki niso izvirale iz antike: srednjeveški grado-
Ljudje so potovali že v davnini: iz različnih na- vi, sakralna krščanska arhitektura in mestna je-
gibov so se odpravljali zdoma pustolovci, trgovci, dra, ki so odtlej poglavitne točke KT programov.
romarji, učenjaki, umetniki in osvajalci ter v tuji-
ni iskali duhovnost, pustolovščine, znanje ali po- Čas industrijske družbe je človeka izposta-
sel; vse našteto sodi še danes med poglavitne mo- vil diktatu mehaniziranih procesov in spreme-
tive KT potovanj. njenih življenjskih pogojev (večja mesta, manj
zasebnosti, onesnaževanje narave). Vzpored-
Günter (2003) navaja, da najdemo prve, v no so z dodelitvijo zakonsko določenega proste-
kamen vpraskane dokaze o obstoju kulturne- ga časa nastali družbeni pogoji za razvoj širšemu
ga turizma (romanja) na spomenikih v Egiptu iz krogu ljudi dostopnega turizma. Tehnični pogoji
15. stoletja pr. Kr. Sporočajo, da so se pred 3.500 za ta razvoj so nastali z uvedbo parnih prevoznih
leti ljudje vedli podobno kot danes: njihove »sle- sredstev (hitro premagovanje razdalj za veliko
di« so vpraskane (ime, namen potovanja) v ka- oseb hkrati). Začetek organiziranih potovanj je
men, tako so »dokumentirali« svojo prisotnost. konec 18. stoletja uveljavil »izumitelj« pavšalne-
Predvidevamo, da je šlo za organizirana potova- ga potovanja, Thomas Cook. Potovanja so ime-
nja. la izobraževalni namen, torej jih lahko uvrstimo
med študijska.
Zibelka sodobnih turističnih potovanj
(vključno s KT potovanji) so srednjeveška roma- Zaključek druge svetovne vojne je prinesel
nja (Rim, Sveta dežela). Organizacijo (prevoz zahodnemu svetu z obdobjem fordizma mate-
in duhovno vodstvo) je prevzela Rimokatoliška rialno blaginjo. Vlak in avtobus so tudi v poči-
cerkev, samostani pa so romarje pogostili in pre- tniškem prometu hitro izpodrinili osebni avto-
nočili ter tako postali predhodniki hotelov (mo- mobili, razdalje so postale hitreje in udobneje
tiv: duhovnost). premagljive, s čimer je nastal tehnični pogoj za
nastanek množičnega turizma in za pravo »po-
V poznem srednjem veku se je večala vloga letno preseljevanje narodov« preko Alp v sončne
mest, gospodarstvo je postalo denarno, stekel je kraje. Prav to je bilo bistvo množičnega turizma:
reden poštni promet, izboljšala se je infrastruk- namenjen je bil nezahtevnim počitnikarjem,
tura, ob cestah se je razvila gastronomija, začela
1 Poglavje povzeto po Schiemann/Lebe, 1998
kultura, izobraževanje, duhovnost ali kombina- potovanju« (grand tour) spoznali druge kultu-
hereditaticija naštetega. re, umetnost ter se naučili tujih jezikov in omike
(motiv: izobraževanje). Prenočevanje in oskrbo
Namen raziskave so jim zagotovili na gradovih, katerih vlogo lah-
ko primerjamo z današnjimi luksuznimi hoteli
Dokumentirana zgodovina kulturnoturističnih (organizacijski vidik). Prebivalci gradov so igrali
(KT) potovanj kaže na določen zbir prvin, ki so vlogo »učiteljev« (izobraževalni vidik), ki pripa-
bile vselej pomembne in jih mora organizator da v sodobnosti vodnikom.
KT potovanj, če želi biti uspešen, nujno pozna-
ti. Veliki premiki v razvoju kažejo na povezanost Romantično izobraževalno potovanje je do-
uspešnosti turistične ponudbe predvsem od a) živelo razcvet proti koncu 18. stoletja. Motivu
razvoja prevoznih sredstev, b) vodnikov na po- kulture in umetnosti se je pridružilo spoznava-
tovanjih in c) inovativnosti. Cilj tega članka je nje in zavestno doživljanje narave (vpliv J. J. Rou-
izpostaviti prelomne trenutke/obdobja v razvo- sseauja). Podoben impulz je prispeval Goethe, ki
ju teh potovanj ter tako nakazati področja, kje je v središče pozornosti ob človekovem srečanju
iskati možnost razvoja v prihodnosti. z naravo postavil njegove občutke in psiho (Wil-
helm Meister) ter s tem uvrstil doživljajsko pred
Zgodovinski pregled razvoja poučno (Klingenstein, 1993). Druga sprememba
kulturnih potovanj1 v doživljanju okolja je bilo zanimanje za zgrad-
be, ki niso izvirale iz antike: srednjeveški grado-
Ljudje so potovali že v davnini: iz različnih na- vi, sakralna krščanska arhitektura in mestna je-
gibov so se odpravljali zdoma pustolovci, trgovci, dra, ki so odtlej poglavitne točke KT programov.
romarji, učenjaki, umetniki in osvajalci ter v tuji-
ni iskali duhovnost, pustolovščine, znanje ali po- Čas industrijske družbe je človeka izposta-
sel; vse našteto sodi še danes med poglavitne mo- vil diktatu mehaniziranih procesov in spreme-
tive KT potovanj. njenih življenjskih pogojev (večja mesta, manj
zasebnosti, onesnaževanje narave). Vzpored-
Günter (2003) navaja, da najdemo prve, v no so z dodelitvijo zakonsko določenega proste-
kamen vpraskane dokaze o obstoju kulturne- ga časa nastali družbeni pogoji za razvoj širšemu
ga turizma (romanja) na spomenikih v Egiptu iz krogu ljudi dostopnega turizma. Tehnični pogoji
15. stoletja pr. Kr. Sporočajo, da so se pred 3.500 za ta razvoj so nastali z uvedbo parnih prevoznih
leti ljudje vedli podobno kot danes: njihove »sle- sredstev (hitro premagovanje razdalj za veliko
di« so vpraskane (ime, namen potovanja) v ka- oseb hkrati). Začetek organiziranih potovanj je
men, tako so »dokumentirali« svojo prisotnost. konec 18. stoletja uveljavil »izumitelj« pavšalne-
Predvidevamo, da je šlo za organizirana potova- ga potovanja, Thomas Cook. Potovanja so ime-
nja. la izobraževalni namen, torej jih lahko uvrstimo
med študijska.
Zibelka sodobnih turističnih potovanj
(vključno s KT potovanji) so srednjeveška roma- Zaključek druge svetovne vojne je prinesel
nja (Rim, Sveta dežela). Organizacijo (prevoz zahodnemu svetu z obdobjem fordizma mate-
in duhovno vodstvo) je prevzela Rimokatoliška rialno blaginjo. Vlak in avtobus so tudi v poči-
cerkev, samostani pa so romarje pogostili in pre- tniškem prometu hitro izpodrinili osebni avto-
nočili ter tako postali predhodniki hotelov (mo- mobili, razdalje so postale hitreje in udobneje
tiv: duhovnost). premagljive, s čimer je nastal tehnični pogoj za
nastanek množičnega turizma in za pravo »po-
V poznem srednjem veku se je večala vloga letno preseljevanje narodov« preko Alp v sončne
mest, gospodarstvo je postalo denarno, stekel je kraje. Prav to je bilo bistvo množičnega turizma:
reden poštni promet, izboljšala se je infrastruk- namenjen je bil nezahtevnim počitnikarjem,
tura, ob cestah se je razvila gastronomija, začela
1 Poglavje povzeto po Schiemann/Lebe, 1998
