Page 163 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 163
mihael glavan
Kdo je velik? Kdor rojakom svojim
kaže pot iz sužnjega mraku
v sonca in svobode domovino
z baklo plamenečo brez strahu.
Aškerc je v Ljubljanskem zvonu 1898. v treh nadaljevanjih (627–630,
693–700, 750–753) objavil razpravo Švedski pesnik – po rodu Slovenec.
Spis je nastal na osnovi pričevanja švedskega pesnika in pisatelja Alfreda
Jensena (1859–1921), ki je v septembru leta 1889 na svojem popotovanju
že drugič obiskal tudi Ljubljano in se srečal z Aškercem. Ugleden šved-
ski slavist, literarni zgodovinar, pesnik in pisatelj je bil dober poznava-
lec slovanskih literatur in zaslužen prevajalec predvsem ruskih avtor-
jev. Aškerc je bil takrat mestni arhivar in vodilni pesnik.
Alfred Jensen se je leta 1859 rodil pri Hudiksvallu na Švedskem in
umrl na Dunaju leta 1921. Po maturi se je preselil v Rusijo, da bi postal za-
sebni učitelj. Takrat se je prvič srečal s slovanskim svetom, kar se je poz
neje izkazalo za prelomnico njegovega življenja. Postal je velik slavist in
pionir na področju širjenja slovanske kulture v Skandinaviji. S pomočjo
štipendije za izobraževalno potovanje, ki mu jo je podelila Švedska aka-
demija (Svenska Akademien), je obiskal Ljubljano in Celje, postal pa je
tudi dober prijatelj slovenskega pisatelja Antona Aškerca, s katerim sta
vzpostavila obširno medsebojno dopisovanje. Po vztrajnem lobiranju
Slovensko-švedskega društva iz Ljubljane so se mestni svetniki šele leta
2004 odločili, da bodo njemu na čast poimenovali eno od ulic. Tablo z
uličnim napisom Jensenova cesta so postavili leta 2005. Ulica leži na se-
verovzhodu Ljubljane pri avtocestnem izhodu Ljubljana Brod, v bližini
Tacenske in Miheličeve ceste. Februarja 2008 so v Celju Jensenu v čast
odkrili še spominsko ploščo.
Carl Snoilsky (1841–1903)
Ob srečanju z Aškercem mu je Jensen poročal, da je tedanji vodil-
ni švedski pesnik in diplomat, grof Carl Snoilsky, po rodu Slovenec.
161
Kdo je velik? Kdor rojakom svojim
kaže pot iz sužnjega mraku
v sonca in svobode domovino
z baklo plamenečo brez strahu.
Aškerc je v Ljubljanskem zvonu 1898. v treh nadaljevanjih (627–630,
693–700, 750–753) objavil razpravo Švedski pesnik – po rodu Slovenec.
Spis je nastal na osnovi pričevanja švedskega pesnika in pisatelja Alfreda
Jensena (1859–1921), ki je v septembru leta 1889 na svojem popotovanju
že drugič obiskal tudi Ljubljano in se srečal z Aškercem. Ugleden šved-
ski slavist, literarni zgodovinar, pesnik in pisatelj je bil dober poznava-
lec slovanskih literatur in zaslužen prevajalec predvsem ruskih avtor-
jev. Aškerc je bil takrat mestni arhivar in vodilni pesnik.
Alfred Jensen se je leta 1859 rodil pri Hudiksvallu na Švedskem in
umrl na Dunaju leta 1921. Po maturi se je preselil v Rusijo, da bi postal za-
sebni učitelj. Takrat se je prvič srečal s slovanskim svetom, kar se je poz
neje izkazalo za prelomnico njegovega življenja. Postal je velik slavist in
pionir na področju širjenja slovanske kulture v Skandinaviji. S pomočjo
štipendije za izobraževalno potovanje, ki mu jo je podelila Švedska aka-
demija (Svenska Akademien), je obiskal Ljubljano in Celje, postal pa je
tudi dober prijatelj slovenskega pisatelja Antona Aškerca, s katerim sta
vzpostavila obširno medsebojno dopisovanje. Po vztrajnem lobiranju
Slovensko-švedskega društva iz Ljubljane so se mestni svetniki šele leta
2004 odločili, da bodo njemu na čast poimenovali eno od ulic. Tablo z
uličnim napisom Jensenova cesta so postavili leta 2005. Ulica leži na se-
verovzhodu Ljubljane pri avtocestnem izhodu Ljubljana Brod, v bližini
Tacenske in Miheličeve ceste. Februarja 2008 so v Celju Jensenu v čast
odkrili še spominsko ploščo.
Carl Snoilsky (1841–1903)
Ob srečanju z Aškercem mu je Jensen poročal, da je tedanji vodil-
ni švedski pesnik in diplomat, grof Carl Snoilsky, po rodu Slovenec.
161
