Page 130 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 130
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Uvod
V zgodovini pogosto poišèemo èasovne toèke, ki se nam zdijo prelomne. Tako zdaj
dojemamo 200-letnico javnega glasbenega šolstva v institucionalni obliki, naèelno
dostopni vsem dru benim slojem.
Javno šolstvo je sicer obstajalo e prej, toda ne takšno, kot ga poznamo danes. Seveda pa
moramo tedanjo civilizacijo, tudi šolstvo, presojati drugaèe kot današnjo. Minuli èasi so
poznali drugaèno ivljenje, delovanje in razumevanje sveta. Domet tedanjega duha,
njegova oblika je bila drugaèna, kot je bil drugaèen tedanji svet, tudi glasbeni. Zdaj
imamo svoj èas, svoje videnje, svojo ureditev dru be in kulture. Tudi dojemanje
umetnosti in njenega pouèevanja je dandanašnji drugaèno. Vsekakor pa jedro èloveškega
èutenja, èustvovanja in sposobnost razumevanja ostaja, morda je današnje zelo podobno
nekdanjemu. Nekdanja povpreènost duha je bila najbr takšna, kot je današnja, prav tako
izjemnost èloveka.
Naj pri tem dodam, da dose ke èasa lahko presojamo relativno in absolutno, po kakovosti
in kvantiteti. Glasbene mojstrovine so takšne bile tedaj in so še vedno, prav tako so
nekateri dose ki glasbene teorije, podobno kot sicer v znanosti, trajni. Naša dol nost je, da
jih ohranjamo v naši zavesti.
Zgodba o šolstvu iz preteklosti iz domaèega mesta Škofja Loka je lahko zgovorna. O tem
je v veè èlankih v Loških razgledih pisala Marija Jamar-Legat. Kratko lahko povzamem,
da se je v mestu pouèevalo nepretrgoma vsaj od 13. stoletja dalje. Zaèetki šolstva pri nas
pa so najbr povezani e s sinodo v Aachnu iz 8. stoletja, na kateri so zahtevali, da deèke,
ki jih po samostanih in sede ih škofij izobra ujejo za duhovnike, pouèujejo tudi v petju.1
Za prikaz tedanjega izobra evanja naj omenim šolanje švabskega glasbenika Walafrida
Straba, rojenega leta 806 v Suebii. Vstopil je v samostansko šolo Reichenau, kjer je dobil
splošno izobrazbo z uèenjem septem artes liberales. Pri 17 ali 18 letih naj bi zaèel z
nadaljevalnim študijem glasbe, oprtim na dela Boethiusa in Èastitljivega Bede. Tedaj naj
bi e obvladal igranje organuma (orgel), harfe, flavte, trobente in tudi (liturgièno) petje po
spominu. Izobra eval naj bi se predvsem v matematiènih principih glasbenih temeljev: o
numeriènih odnosih med toni, modusi, o kompozicijskih pravilih, o lastnostih glasbil ter o
vlogi, pomenu, funkciji glasbe v ivljenju in uèenju.2 Podobnega izobra evanja so bili
dele ni tudi izbrani deèki po drugih samostanih. Prav tako deklice, najbr v manjši meri,
vendar enako kakovostno. Ena od najbolj znanih srednjeveških izobra enk in skladateljic
je bila Hildegarda iz Bingna (1098–1179).
Najni ji stanovi so bili malo izobra eni, mešèani so si zagotovili razmeroma kakovostno
izobra evanje, medtem ko so višji sloji, kot vselej, poskrbeli za svoje elitno izobra evanje.
Z nastankom in razvojem notacije od okrog 9. stoletja dalje je bila pot glasbenega
izobra evanja bistveno olajšana. Toda vrhunska izobrazba v polifoniji in kompoziciji je
1 Jeja Jamar-Legat, Zaèetki loškega šolstva, Loški razgledi, let.15 (1968), št. 1, str. 66.
2 Ernest F. Livingstone, The Place of Music in German Education from the Beginnings through the 16th
Century, Journal of Research in Music Education (1967), zv. 15, št. 4, str. 243–277.
130
Uvod
V zgodovini pogosto poišèemo èasovne toèke, ki se nam zdijo prelomne. Tako zdaj
dojemamo 200-letnico javnega glasbenega šolstva v institucionalni obliki, naèelno
dostopni vsem dru benim slojem.
Javno šolstvo je sicer obstajalo e prej, toda ne takšno, kot ga poznamo danes. Seveda pa
moramo tedanjo civilizacijo, tudi šolstvo, presojati drugaèe kot današnjo. Minuli èasi so
poznali drugaèno ivljenje, delovanje in razumevanje sveta. Domet tedanjega duha,
njegova oblika je bila drugaèna, kot je bil drugaèen tedanji svet, tudi glasbeni. Zdaj
imamo svoj èas, svoje videnje, svojo ureditev dru be in kulture. Tudi dojemanje
umetnosti in njenega pouèevanja je dandanašnji drugaèno. Vsekakor pa jedro èloveškega
èutenja, èustvovanja in sposobnost razumevanja ostaja, morda je današnje zelo podobno
nekdanjemu. Nekdanja povpreènost duha je bila najbr takšna, kot je današnja, prav tako
izjemnost èloveka.
Naj pri tem dodam, da dose ke èasa lahko presojamo relativno in absolutno, po kakovosti
in kvantiteti. Glasbene mojstrovine so takšne bile tedaj in so še vedno, prav tako so
nekateri dose ki glasbene teorije, podobno kot sicer v znanosti, trajni. Naša dol nost je, da
jih ohranjamo v naši zavesti.
Zgodba o šolstvu iz preteklosti iz domaèega mesta Škofja Loka je lahko zgovorna. O tem
je v veè èlankih v Loških razgledih pisala Marija Jamar-Legat. Kratko lahko povzamem,
da se je v mestu pouèevalo nepretrgoma vsaj od 13. stoletja dalje. Zaèetki šolstva pri nas
pa so najbr povezani e s sinodo v Aachnu iz 8. stoletja, na kateri so zahtevali, da deèke,
ki jih po samostanih in sede ih škofij izobra ujejo za duhovnike, pouèujejo tudi v petju.1
Za prikaz tedanjega izobra evanja naj omenim šolanje švabskega glasbenika Walafrida
Straba, rojenega leta 806 v Suebii. Vstopil je v samostansko šolo Reichenau, kjer je dobil
splošno izobrazbo z uèenjem septem artes liberales. Pri 17 ali 18 letih naj bi zaèel z
nadaljevalnim študijem glasbe, oprtim na dela Boethiusa in Èastitljivega Bede. Tedaj naj
bi e obvladal igranje organuma (orgel), harfe, flavte, trobente in tudi (liturgièno) petje po
spominu. Izobra eval naj bi se predvsem v matematiènih principih glasbenih temeljev: o
numeriènih odnosih med toni, modusi, o kompozicijskih pravilih, o lastnostih glasbil ter o
vlogi, pomenu, funkciji glasbe v ivljenju in uèenju.2 Podobnega izobra evanja so bili
dele ni tudi izbrani deèki po drugih samostanih. Prav tako deklice, najbr v manjši meri,
vendar enako kakovostno. Ena od najbolj znanih srednjeveških izobra enk in skladateljic
je bila Hildegarda iz Bingna (1098–1179).
Najni ji stanovi so bili malo izobra eni, mešèani so si zagotovili razmeroma kakovostno
izobra evanje, medtem ko so višji sloji, kot vselej, poskrbeli za svoje elitno izobra evanje.
Z nastankom in razvojem notacije od okrog 9. stoletja dalje je bila pot glasbenega
izobra evanja bistveno olajšana. Toda vrhunska izobrazba v polifoniji in kompoziciji je
1 Jeja Jamar-Legat, Zaèetki loškega šolstva, Loški razgledi, let.15 (1968), št. 1, str. 66.
2 Ernest F. Livingstone, The Place of Music in German Education from the Beginnings through the 16th
Century, Journal of Research in Music Education (1967), zv. 15, št. 4, str. 243–277.
130
