Page 131 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 131
Andrej Misson, POUÈEVANJE KONTRAPUNKTA IN KOMPOZICIJE NA SLOVENSKEM
bila namenjena le najbolj nadarjenim. Obièajno pa so bili ljudje dele ni pevske izobrazbe,
branja not in igranja glasbil. Elitno izobra evanje je danes naèelno dostopno vsem.
Naj ob rob priprave sedanjega zakona o visokem šolstvu, ki buri duhove glede uporabe
anglešèine, dodam še anekdoto:
Škofjeloèan Janez Kaiba je obiskoval elitno jezuitsko gimnazijo Stella Matutina v
Feldkirchu na Predarlskem. Leta 1860 se je tako znašel v dru bi tudi s plemiškimi fanti.
Zanimivo je, da je pouk vseh predmetov vsak dan potekal v drugem jeziku; ob ponedeljkih
v latinšèini, ob torkih v gršèini, ob sredah v nemšèini, ob èetrtkih po prosti izbiri jezika, ob
petkih v francošèini in ob sobotah v italijanšèini.3
Pozneje je bil Janez Kaiba v Škofji Loki tudi dolgoletni neplaèani organist v kapucinski
cerkvi. O svojem glasbenem izobra evanju pri jezuitih je zapisal: »Nekaj pa mi je
napravilo ivljenje v Feldkirchu posebno prijetno in dopadljivo. e v Ljubljani sem se rad
uèil klavirja, tu pa sem se e pri sprejemni izkušnji izkazal. Gospod general prefekt so me
posebej priporoèili uèitelju glasbe, èastitemu gospodu oèetu Jakobu. Gospod profesor so
mi razkazali posebno glasbeno dvorano in velik prostor za skupne vaje. Za vsak klavir in
za vsak harmonij imamo s steklenimi vrati loèen kabinet. Zavod ima sedem glasovirjev in
dva harmonija s pedali. Vsak gojenec ima zase dve uri za orgle ali za klavir in še štiri ure za
prosto vajo. Vsak mesec prirede èastiti gospodje patri koncert. Najbolj izurjeni gojenci
izvajajo veèje skladbe na klavirju ali orglah.
Gospodje profesorji store vse, da se uèenci èimbolj izobrazijo v glasbi, kolikor je najveè
mogoèe pri mnogoterih predmetih.«4
Glasbeno šolstvo je sestavljeno tudi iz pouèevanja glasbene teorije in prakse, prakse in
teorije. Tudi ljudski glasbeniki brez posebne izobrazbe so najbr imeli svojo, ljudsko
teorijo in izraze, o katerih v èlanku Izrazi ljudske glasbene teorije na Slovenskem
zanimivo razmišlja in piše kolega Robert Vrèon.5
Zaèetki pouèevanja kontrapunkta in kompozicije
Tema je na tujem in pri nas kar dobro obdelana.6 S kontrapunktom in kompozicijo se je
pred 19. stoletjem sreèalo veè Slovencev. S kompozicijsko prakso in teorijo so se lahko
seznanili v samostanih, zasebno, to znanje so jim posredovali potujoèi in gostujoèi
umetniki. Širjenje glasbene in kompozicijske teorije je olajšal predvsem izum tiska. Naj
omenim samo dva vsem nam znana Kranjca, ki sta bila tovrstno odlièno izobra ena. Ta
dva bisera iz slovenskega glasbeno, kompozicijsko in kulturno ne preveè ivahnega morja
sta Jacobus Gallus in Janez Krstnik Dolar.
3 Jeja Jamar-Legat, Zaklad. Šolanje Janeza Kaiba. Loški razgledi, let. 39 (1992), št. 1, str. 185.
4 Jeja Jamar-Legat, Zaklad. Šolanje Janeza Kaiba. Loški razgledi, let. 39 (1992), št. 1, str. 185.
5 Robert Vrèon, Izrazi ljudske glasbene teorije na Slovenskem, Traditiones, let. 20 (1991), str. 107–114.
6 Glej npr. Russell E. Murray, Jr., Susan Forscher Weiss, and Cynthia J. Cyrus, ur. Music Education in the
Middle Ages and the Renaissance. Bloomington: Indiana University press, 1993.
131
bila namenjena le najbolj nadarjenim. Obièajno pa so bili ljudje dele ni pevske izobrazbe,
branja not in igranja glasbil. Elitno izobra evanje je danes naèelno dostopno vsem.
Naj ob rob priprave sedanjega zakona o visokem šolstvu, ki buri duhove glede uporabe
anglešèine, dodam še anekdoto:
Škofjeloèan Janez Kaiba je obiskoval elitno jezuitsko gimnazijo Stella Matutina v
Feldkirchu na Predarlskem. Leta 1860 se je tako znašel v dru bi tudi s plemiškimi fanti.
Zanimivo je, da je pouk vseh predmetov vsak dan potekal v drugem jeziku; ob ponedeljkih
v latinšèini, ob torkih v gršèini, ob sredah v nemšèini, ob èetrtkih po prosti izbiri jezika, ob
petkih v francošèini in ob sobotah v italijanšèini.3
Pozneje je bil Janez Kaiba v Škofji Loki tudi dolgoletni neplaèani organist v kapucinski
cerkvi. O svojem glasbenem izobra evanju pri jezuitih je zapisal: »Nekaj pa mi je
napravilo ivljenje v Feldkirchu posebno prijetno in dopadljivo. e v Ljubljani sem se rad
uèil klavirja, tu pa sem se e pri sprejemni izkušnji izkazal. Gospod general prefekt so me
posebej priporoèili uèitelju glasbe, èastitemu gospodu oèetu Jakobu. Gospod profesor so
mi razkazali posebno glasbeno dvorano in velik prostor za skupne vaje. Za vsak klavir in
za vsak harmonij imamo s steklenimi vrati loèen kabinet. Zavod ima sedem glasovirjev in
dva harmonija s pedali. Vsak gojenec ima zase dve uri za orgle ali za klavir in še štiri ure za
prosto vajo. Vsak mesec prirede èastiti gospodje patri koncert. Najbolj izurjeni gojenci
izvajajo veèje skladbe na klavirju ali orglah.
Gospodje profesorji store vse, da se uèenci èimbolj izobrazijo v glasbi, kolikor je najveè
mogoèe pri mnogoterih predmetih.«4
Glasbeno šolstvo je sestavljeno tudi iz pouèevanja glasbene teorije in prakse, prakse in
teorije. Tudi ljudski glasbeniki brez posebne izobrazbe so najbr imeli svojo, ljudsko
teorijo in izraze, o katerih v èlanku Izrazi ljudske glasbene teorije na Slovenskem
zanimivo razmišlja in piše kolega Robert Vrèon.5
Zaèetki pouèevanja kontrapunkta in kompozicije
Tema je na tujem in pri nas kar dobro obdelana.6 S kontrapunktom in kompozicijo se je
pred 19. stoletjem sreèalo veè Slovencev. S kompozicijsko prakso in teorijo so se lahko
seznanili v samostanih, zasebno, to znanje so jim posredovali potujoèi in gostujoèi
umetniki. Širjenje glasbene in kompozicijske teorije je olajšal predvsem izum tiska. Naj
omenim samo dva vsem nam znana Kranjca, ki sta bila tovrstno odlièno izobra ena. Ta
dva bisera iz slovenskega glasbeno, kompozicijsko in kulturno ne preveè ivahnega morja
sta Jacobus Gallus in Janez Krstnik Dolar.
3 Jeja Jamar-Legat, Zaklad. Šolanje Janeza Kaiba. Loški razgledi, let. 39 (1992), št. 1, str. 185.
4 Jeja Jamar-Legat, Zaklad. Šolanje Janeza Kaiba. Loški razgledi, let. 39 (1992), št. 1, str. 185.
5 Robert Vrèon, Izrazi ljudske glasbene teorije na Slovenskem, Traditiones, let. 20 (1991), str. 107–114.
6 Glej npr. Russell E. Murray, Jr., Susan Forscher Weiss, and Cynthia J. Cyrus, ur. Music Education in the
Middle Ages and the Renaissance. Bloomington: Indiana University press, 1993.
131
