Page 135 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 135
Andrej Misson, POUÈEVANJE KONTRAPUNKTA IN KOMPOZICIJE NA SLOVENSKEM
Pouèevanje kompozicije in kompozicijskih predmetov (harmonija, kontrapunkt idr.) je
dobro raziskano. Avtor Benjamin John Williams je v svoji disertaciji z naslovom Music
Composition Pedagogy11 temeljito in sistematièno povzel znanje o tem podroèju. Obenem
je odprl globljo refleksijo o podroèju komponiranja samega. Morda bi pouèevanje
kompozicije lahko razdelili na obdobje pred 18. stoletjem ter po njem; enega bistvenih
premikov na tem podroèju pomeni ustanavljanje konservatorijev v 19. stoletju, ko je
pouèevanje kompozicije in glasbene teorije postalo formalizirano in institucionalizirano.
Zavedanje o glasbi je sicer e staro, utemeljeno najmanj v antièni grški kulturi, ki je
vplivala na srednji vek, posredno in neposredno pa tudi na naš vek.
Ustvarjanje novih glasbenih del je fenomen, ki bi zahteval podrobnejše razmišljanje.
Namreè fenomen stvaritve novega glasbenega dela je zapleten in obse en. Tu niti najmanj
ne mislim na mistifikacijo fenomena, ampak predvsem na dejstva, povezana z
ustvarjanjem novih umetniških in glasbenih del. Nobeno delo ne nastane iz niè, temveè je
posledica številnih vzrokov in dejstev. Uèenje kompozicije olajša oblikovanje konkretnih
glasbenih del (obrtniško, tehnièno znanje, logos, praxis, theoria, poiesis), tudi vzgoja
osebnosti, ki bo poiskala in ustvarila umetniško stvaritev, s katero bo bogatila naš kulturni
in civilizacijski prostor (epistemološka, etièna raven, raven muz). Com-positio, sestavljati
nekaj, na primer zvoke, tone, pomeni ne le poljubno kombinatoriko elementov, paè pa
takšno, ki doda skupaj zlo enim zvokom umetniško vrednost, privlaèi poslušalca,
poglablja njegov duhovni svet ipd. V dobri kompoziciji seštevek umetniških elementov
presega njihovo posamezno vrednost. Povezava preprostih elementov ima lahko velik
izrazni uèinek, ali ne, prav tako povezava zapletenih elementov deluje, ali pa tudi ne. Zgolj
obrtna spretnost ni dovolj preprièljiva, navadno ji manjkajo izraznost, izpovednost,
èustvenost, po drugi strani pa tehniène pomanjkljivosti delujejo naivno in neizdelano;
èeprav èutimo globljo izpovednost in èustvenost, umetniško delo kazi nepopolnost
zunanjosti, nekakšna umetniška invalidnost.
Prva slovenska specialna glasbeno-teoretska dela
V 19. stoletju smo Slovenci ob temeljnih delih, ki niso bila prevedena, npr. Gradus ad
Parnassum Johanna Josepha Fuxa, dobili tudi prva slovenska strokovna in pedagoška
specialna glasbeno-teoretska in kompozicijska dela. Eno pomembnejših, nemara prvo v
slovenšèini, je Foersterjev Nauk o harmoniji in generalbasu, o modulaciji, o
kontrapunktu, o imitaciji, kanonu in fugi, ki je izšlo leta 1881 za uèence orglarske šole.
11 Benjamin John Williams, Music Composition Pedagogy: A History, Philosophy and Guide, Columbus:
The Ohio State University, 2010.
135
Pouèevanje kompozicije in kompozicijskih predmetov (harmonija, kontrapunkt idr.) je
dobro raziskano. Avtor Benjamin John Williams je v svoji disertaciji z naslovom Music
Composition Pedagogy11 temeljito in sistematièno povzel znanje o tem podroèju. Obenem
je odprl globljo refleksijo o podroèju komponiranja samega. Morda bi pouèevanje
kompozicije lahko razdelili na obdobje pred 18. stoletjem ter po njem; enega bistvenih
premikov na tem podroèju pomeni ustanavljanje konservatorijev v 19. stoletju, ko je
pouèevanje kompozicije in glasbene teorije postalo formalizirano in institucionalizirano.
Zavedanje o glasbi je sicer e staro, utemeljeno najmanj v antièni grški kulturi, ki je
vplivala na srednji vek, posredno in neposredno pa tudi na naš vek.
Ustvarjanje novih glasbenih del je fenomen, ki bi zahteval podrobnejše razmišljanje.
Namreè fenomen stvaritve novega glasbenega dela je zapleten in obse en. Tu niti najmanj
ne mislim na mistifikacijo fenomena, ampak predvsem na dejstva, povezana z
ustvarjanjem novih umetniških in glasbenih del. Nobeno delo ne nastane iz niè, temveè je
posledica številnih vzrokov in dejstev. Uèenje kompozicije olajša oblikovanje konkretnih
glasbenih del (obrtniško, tehnièno znanje, logos, praxis, theoria, poiesis), tudi vzgoja
osebnosti, ki bo poiskala in ustvarila umetniško stvaritev, s katero bo bogatila naš kulturni
in civilizacijski prostor (epistemološka, etièna raven, raven muz). Com-positio, sestavljati
nekaj, na primer zvoke, tone, pomeni ne le poljubno kombinatoriko elementov, paè pa
takšno, ki doda skupaj zlo enim zvokom umetniško vrednost, privlaèi poslušalca,
poglablja njegov duhovni svet ipd. V dobri kompoziciji seštevek umetniških elementov
presega njihovo posamezno vrednost. Povezava preprostih elementov ima lahko velik
izrazni uèinek, ali ne, prav tako povezava zapletenih elementov deluje, ali pa tudi ne. Zgolj
obrtna spretnost ni dovolj preprièljiva, navadno ji manjkajo izraznost, izpovednost,
èustvenost, po drugi strani pa tehniène pomanjkljivosti delujejo naivno in neizdelano;
èeprav èutimo globljo izpovednost in èustvenost, umetniško delo kazi nepopolnost
zunanjosti, nekakšna umetniška invalidnost.
Prva slovenska specialna glasbeno-teoretska dela
V 19. stoletju smo Slovenci ob temeljnih delih, ki niso bila prevedena, npr. Gradus ad
Parnassum Johanna Josepha Fuxa, dobili tudi prva slovenska strokovna in pedagoška
specialna glasbeno-teoretska in kompozicijska dela. Eno pomembnejših, nemara prvo v
slovenšèini, je Foersterjev Nauk o harmoniji in generalbasu, o modulaciji, o
kontrapunktu, o imitaciji, kanonu in fugi, ki je izšlo leta 1881 za uèence orglarske šole.
11 Benjamin John Williams, Music Composition Pedagogy: A History, Philosophy and Guide, Columbus:
The Ohio State University, 2010.
135
