Page 133 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 133
Andrej Misson, POUÈEVANJE KONTRAPUNKTA IN KOMPOZICIJE NA SLOVENSKEM
Gallus je o svojem odnosu do glasbe, posredno pa tudi o šolanju, zapisal:
»Glasbe sem se uèil, jo vase vsrkaval, da ne reèem sesal, e kot otrok, gojim jo kot dozorel
mo , njo bom, èe mi bo dano ivljenje, krasil še kot starèek; ne iv ne mrtev se ji ne bom
izneveril.«8 Kakor koli e in kjer koli, Gallus je pridobil vrhunsko izobrazbo rimske in
beneške kompozicijske šole ter ustvaril izvrstne, svetovno priznane umetnine.
Tudi Janez Krstnik Dolar je bil vrhunsko izobra eni jezuit.9 Odlièno je obvladal
kompozicijsko tehniko, med drugim me je navdušil z e skoraj štiriglasno permutacijsko
fugo. Pri nas so jezuiti leta 1597 v Ljubljani ustanovili kolegij. Najbr so k njim priromali
tudi glasbena literatura, glasbeno-teoretska dela in glasbeno izobra eni ljudje. Ne
pozabimo, da so jezuiti v Rimu za pouèevanje glasbe najeli Palestrino.10 Tudi sicer so ti
menihi namenjali veliko pozornosti skrbni obliki pouèevanja, kar ka e njihov znameniti
Ratio studiorum iz leta 1599. Najbr so glasbeno-teoretsko osnovo za pouèevanje prav
tako poznali protestanti, pouèevali so tudi v Sloveniji ter s tem vplivali na razvoj
glasbenega pouèevanja pri nas.
Slika 3: Grafièni prikaz zametka permutacijske fuge iz psalma Janeza Krstnika Dolarja
Miserere mei Deus v e-molu, odsek et vincas cum judicaris, glej Janez Krstnik Dolar,
Psalmi, SAZU, Monumenta artis musicae Sloveniae, zvezek XXIII, v transkipciji in
reviziji Toma a Faganela, Ljubljana 1993.
TEME IN KONTRAPUNKTI
Canto 12 1 1 2 1 cp 2
Alto
Tenore 1 4 2 cp4 cp21 cp3 cp2
Basso
3 cp13 3 3 cp 2 Cp
1 2 2 cp4 1 2 2 Cp
Sicer so imeli na ozemlju današnje Slovenije raznovrstna glasbeno-teoretska dela, med
drugim znameniti Berardijev Kontrapunkt. O tem so pisali kolegi Metoda Kokole,
Radovan Škerjanc, Darja Koter, Janez Hõfler in drugi.
8 Glej Edo Škulj, Clare vir, Ljubljana: Dru ina in SAZU, 2000, str. 64.
9 Glej Janez Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem: od zaèetkov do 19. stoletja, Ljubljana:
Mladinska knjiga, 1970, str. 62.
10 John W. O’Malley, How the First Jesuits Became Involved in Education. V Vincent J. Duminuco, J. S.
(ur.): The Jesuit Ratio Studiorum: 400th Anniversary Perspectives. New York: Fordham University Press,
2000, str. 56–74.
133
Gallus je o svojem odnosu do glasbe, posredno pa tudi o šolanju, zapisal:
»Glasbe sem se uèil, jo vase vsrkaval, da ne reèem sesal, e kot otrok, gojim jo kot dozorel
mo , njo bom, èe mi bo dano ivljenje, krasil še kot starèek; ne iv ne mrtev se ji ne bom
izneveril.«8 Kakor koli e in kjer koli, Gallus je pridobil vrhunsko izobrazbo rimske in
beneške kompozicijske šole ter ustvaril izvrstne, svetovno priznane umetnine.
Tudi Janez Krstnik Dolar je bil vrhunsko izobra eni jezuit.9 Odlièno je obvladal
kompozicijsko tehniko, med drugim me je navdušil z e skoraj štiriglasno permutacijsko
fugo. Pri nas so jezuiti leta 1597 v Ljubljani ustanovili kolegij. Najbr so k njim priromali
tudi glasbena literatura, glasbeno-teoretska dela in glasbeno izobra eni ljudje. Ne
pozabimo, da so jezuiti v Rimu za pouèevanje glasbe najeli Palestrino.10 Tudi sicer so ti
menihi namenjali veliko pozornosti skrbni obliki pouèevanja, kar ka e njihov znameniti
Ratio studiorum iz leta 1599. Najbr so glasbeno-teoretsko osnovo za pouèevanje prav
tako poznali protestanti, pouèevali so tudi v Sloveniji ter s tem vplivali na razvoj
glasbenega pouèevanja pri nas.
Slika 3: Grafièni prikaz zametka permutacijske fuge iz psalma Janeza Krstnika Dolarja
Miserere mei Deus v e-molu, odsek et vincas cum judicaris, glej Janez Krstnik Dolar,
Psalmi, SAZU, Monumenta artis musicae Sloveniae, zvezek XXIII, v transkipciji in
reviziji Toma a Faganela, Ljubljana 1993.
TEME IN KONTRAPUNKTI
Canto 12 1 1 2 1 cp 2
Alto
Tenore 1 4 2 cp4 cp21 cp3 cp2
Basso
3 cp13 3 3 cp 2 Cp
1 2 2 cp4 1 2 2 Cp
Sicer so imeli na ozemlju današnje Slovenije raznovrstna glasbeno-teoretska dela, med
drugim znameniti Berardijev Kontrapunkt. O tem so pisali kolegi Metoda Kokole,
Radovan Škerjanc, Darja Koter, Janez Hõfler in drugi.
8 Glej Edo Škulj, Clare vir, Ljubljana: Dru ina in SAZU, 2000, str. 64.
9 Glej Janez Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem: od zaèetkov do 19. stoletja, Ljubljana:
Mladinska knjiga, 1970, str. 62.
10 John W. O’Malley, How the First Jesuits Became Involved in Education. V Vincent J. Duminuco, J. S.
(ur.): The Jesuit Ratio Studiorum: 400th Anniversary Perspectives. New York: Fordham University Press,
2000, str. 56–74.
133
