Page 219 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 219
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
najverjetneje pripomogel tudi Pravilnik o pravicah in dol nostih uèencev (Uradni list RS,
št. 75/04), saj uèenci in starši nemalokrat razberejo le pravice. »Namesto, da bi šola
spodbujala uèence k uèenju in znanju z njihovi ravni primernimi izzivi, so avtorji šolske
prenove uspeli dvigniti samozavest in samozaupanje šolarjev s splošnim zni anjem
zahtevnosti, kriterijev in prièakovanj« (Musek Lešnik, 2011, str. 50).
S prenovo osnovne šole se je zaèela izvajati tudi prenova glasbenega šolstva. V letu 2000
(Uradni list RS, Št. 19/2000) je bil sprejet nov Zakon o glasbenih šolah. Dobili smo tri
nove vzgojno – izobra evalne programe: predšolska glasbena vzgoja, glasbena
pripravnica in plesna pripravnica. Uvedeni sta bili ni ja in višja stopnja na glasbenem in
plesnem programu. V program glasba so bili uvedeni novi predmeti orgle ter tri ljudska
glasbila: citre, diatonièna harmonika in tamburica. Predmet nauk o glasbi poteka na ni ji
stopnji, na višjo stopnjo se je uvedel nov predmet solfeggio. Predmetu orkester so bili
dodani tipi orkestrov: godalni, pihalni, harmonikarski in simfonièni. Za zelo nadarjene
uèence se je uvedel dodatni pouk. Na predšolski stopnji in v pripravnici je bilo uvedeno
opisno ocenjevanje.
Zakonu so dodali poseben èlen, v katerem so zapisani obvezni predmeti za zasebne šole. V
letu 1996 smo v Sloveniji uzakonili zasebno šolstvo z namenom bogatenja in
dopolnjevanja javne ponudbe ter konkurenènosti. Predlagatelj je doloèil cilj, to je 6,4
odstotni dele zasebnih šol, kot je evropsko povpreèje za osnovno izobra evanje. Do leta
2003 smo imeli v Sloveniji tri zasebne glasbene šole s koncesijo. Danes deluje 54 javnih
ter 15 zasebnih glasbenih šol, kar pomeni, da imamo 21 odstotkov zasebnih glasbenih šol.
Merila za ustanovitev in delovanje zasebne glasbene šole so precej manj zahtevna kot za
javne šole.
Leta 2001 je bila s sklepom ministrice za šolstvo imenovana Nacionalna komisija za
vsebinsko prenovo glasbenega šolstva z naslednjimi nalogami: oblikovati sistem za
pripravo vsebinske prenove, doloèiti terminski plan, pripraviti predmetnike in uène naèrte
ter jih predlo iti za sprejetje pri pristojnem strokovnem svetu, pripraviti poroèilo o
vsebinski prenovi. Predsednik nacionalne komisije dr. Primo Kuret (2002) o prenovi:
»Mislim, da kakšnih veèjih sprememb ali novosti pri prenovi ni prièakovati. Dozdajšnji
programi in uèni naèrti so se v praksi lepo obnesli. Novosti niso vselej dobre.
Najpomembnejša je praksa. Èe so nekatere rešitve preverjene, jih ne ka e zanemariti, da bi
na silo uveljavili nekaj povsem novega in nepreizkušenega.« (Kuret v Senèar, 2002, str. 3)
Uèni naèrti so se pri inštrumentih posodobili z novo notno literaturo in uèbeniki ter
prilagodili mlajšim uèencem. Pri pouku nauka o glasbi je bila potrebna celovita prenova
uèbenikov, saj so v prvi razred vstopali uèenci, ki še niso opismenjeni.
V šolskem letu 2003/04 smo v glasbenih šolah zaèeli izvajati pouk po novih predmetnikih
in uènih naèrtih. Programi za uèence, ki so bili e vkljuèeni v program glasbenega in
plesnega izobra evanja, so do izteka šolanja potekali še po starem oziroma so uèenci
lahko v letu spremembe izbrali, ali bodo šolanje nadaljevali po starem ali po novem
programu. V šolskem letu 2007/08 so bili vsi uèenci vkljuèeni v novi program.
219
najverjetneje pripomogel tudi Pravilnik o pravicah in dol nostih uèencev (Uradni list RS,
št. 75/04), saj uèenci in starši nemalokrat razberejo le pravice. »Namesto, da bi šola
spodbujala uèence k uèenju in znanju z njihovi ravni primernimi izzivi, so avtorji šolske
prenove uspeli dvigniti samozavest in samozaupanje šolarjev s splošnim zni anjem
zahtevnosti, kriterijev in prièakovanj« (Musek Lešnik, 2011, str. 50).
S prenovo osnovne šole se je zaèela izvajati tudi prenova glasbenega šolstva. V letu 2000
(Uradni list RS, Št. 19/2000) je bil sprejet nov Zakon o glasbenih šolah. Dobili smo tri
nove vzgojno – izobra evalne programe: predšolska glasbena vzgoja, glasbena
pripravnica in plesna pripravnica. Uvedeni sta bili ni ja in višja stopnja na glasbenem in
plesnem programu. V program glasba so bili uvedeni novi predmeti orgle ter tri ljudska
glasbila: citre, diatonièna harmonika in tamburica. Predmet nauk o glasbi poteka na ni ji
stopnji, na višjo stopnjo se je uvedel nov predmet solfeggio. Predmetu orkester so bili
dodani tipi orkestrov: godalni, pihalni, harmonikarski in simfonièni. Za zelo nadarjene
uèence se je uvedel dodatni pouk. Na predšolski stopnji in v pripravnici je bilo uvedeno
opisno ocenjevanje.
Zakonu so dodali poseben èlen, v katerem so zapisani obvezni predmeti za zasebne šole. V
letu 1996 smo v Sloveniji uzakonili zasebno šolstvo z namenom bogatenja in
dopolnjevanja javne ponudbe ter konkurenènosti. Predlagatelj je doloèil cilj, to je 6,4
odstotni dele zasebnih šol, kot je evropsko povpreèje za osnovno izobra evanje. Do leta
2003 smo imeli v Sloveniji tri zasebne glasbene šole s koncesijo. Danes deluje 54 javnih
ter 15 zasebnih glasbenih šol, kar pomeni, da imamo 21 odstotkov zasebnih glasbenih šol.
Merila za ustanovitev in delovanje zasebne glasbene šole so precej manj zahtevna kot za
javne šole.
Leta 2001 je bila s sklepom ministrice za šolstvo imenovana Nacionalna komisija za
vsebinsko prenovo glasbenega šolstva z naslednjimi nalogami: oblikovati sistem za
pripravo vsebinske prenove, doloèiti terminski plan, pripraviti predmetnike in uène naèrte
ter jih predlo iti za sprejetje pri pristojnem strokovnem svetu, pripraviti poroèilo o
vsebinski prenovi. Predsednik nacionalne komisije dr. Primo Kuret (2002) o prenovi:
»Mislim, da kakšnih veèjih sprememb ali novosti pri prenovi ni prièakovati. Dozdajšnji
programi in uèni naèrti so se v praksi lepo obnesli. Novosti niso vselej dobre.
Najpomembnejša je praksa. Èe so nekatere rešitve preverjene, jih ne ka e zanemariti, da bi
na silo uveljavili nekaj povsem novega in nepreizkušenega.« (Kuret v Senèar, 2002, str. 3)
Uèni naèrti so se pri inštrumentih posodobili z novo notno literaturo in uèbeniki ter
prilagodili mlajšim uèencem. Pri pouku nauka o glasbi je bila potrebna celovita prenova
uèbenikov, saj so v prvi razred vstopali uèenci, ki še niso opismenjeni.
V šolskem letu 2003/04 smo v glasbenih šolah zaèeli izvajati pouk po novih predmetnikih
in uènih naèrtih. Programi za uèence, ki so bili e vkljuèeni v program glasbenega in
plesnega izobra evanja, so do izteka šolanja potekali še po starem oziroma so uèenci
lahko v letu spremembe izbrali, ali bodo šolanje nadaljevali po starem ali po novem
programu. V šolskem letu 2007/08 so bili vsi uèenci vkljuèeni v novi program.
219
