Page 214 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 214
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Graf 9: Odgovori osnovnošolskih uèiteljev na vprašanje: »Ali pouk glasbe na OŠ spodbuja
uèence k aktivnemu ukvarjanju z glasbo?«.
Graf 10: Odgovori uèiteljev nauka o glasbi na vprašanje: »Kako ocenjujete uspeh po konèani
glasbeni šoli za posamezno podroèje: USTVARJANJE ?«.
Poleg specifiènih vprašanj o posameznih tematikah teorije glasbe je, verjetno dovolj
oèitno, pomembna skrb tako uèiteljev glasbe na OŠ kot GŠ usmerjena k vprašanjem
povezovanja teoretiènih vsebin ne samo z izvajalsko, temveè celotno glasbeno prakso.4 Z
besedami enega anketirancev, gre za vprašanja »interaktivnega povezovanja z ostalimi
sodelavci in zunanjimi sodelavci« – vsebinami, znanji – pri pouku teorije glasbe. Na
kakšen naèin, v kolikšni meri ali pa, ne nazadnje, ali je to sploh potrebno, vsakiè znova
odgovarjajo pedagogi in bodo verjetno morali vsakiè znova odgovarjati tudi pristojni za
izvajanje pedagoškega procesa. Dejstvo je, da skoraj 70% vprašanih pedagogov na GŠ
meni, da uèenci uspešno povezujejo teorijo in prakso, medtem ko je na ravni OŠ ta dele
eden osrednjih problemskih sklopov.
Razkorak je seveda lahko tudi povsem samoumeven. Glasba ne zanima vseh v OŠ enako
kot vseh na GŠ. Toda glasba teorija glasbe nikakor ni samo to, kar se trenutno prikazuje
kot teorijo glasbe.
V tem pomenu se zdi smiselno pogledati na teorijo glasbe tudi na Slovenskem skozi
perspektivo zadnjega nemškega kongresa Društva za teorijo glasbe. Društvo je razpisalo
za temo kongresa vprašanje zvoka v sodobni glasbeni kulturi. Naslov sreèanja se je glasil:
»Zvok«, èude ni akelj ali pastorek teorije glasbe (›Klang‹: Wundertüte oder Stiefkind
der Musiktheorie). Èe se je pred tristotimi leti s to temo zaèeli ukvarjati akustiki, je
vprašanje sredi 19. stoletja postalo postalo zanimivo za izumitelje tehnologij produkcije
4 Glasbeno prakso razumem v smislu, ki ga je pojmu podelil Kurt Blaukopf: kot celovito glasbeno vedenje,
sestavljeno z naèinov ivljenja z glasbo (glasbenih navad), vzorcev, ki zaznamujejo glasbeno ivljenje, in
prièakovanj, ki se porajajo skozi èas in lahko vplivajo na nadaljnje glasbeno ivljenje. (Blaukopf, 1984,
str. 7).
214
Graf 9: Odgovori osnovnošolskih uèiteljev na vprašanje: »Ali pouk glasbe na OŠ spodbuja
uèence k aktivnemu ukvarjanju z glasbo?«.
Graf 10: Odgovori uèiteljev nauka o glasbi na vprašanje: »Kako ocenjujete uspeh po konèani
glasbeni šoli za posamezno podroèje: USTVARJANJE ?«.
Poleg specifiènih vprašanj o posameznih tematikah teorije glasbe je, verjetno dovolj
oèitno, pomembna skrb tako uèiteljev glasbe na OŠ kot GŠ usmerjena k vprašanjem
povezovanja teoretiènih vsebin ne samo z izvajalsko, temveè celotno glasbeno prakso.4 Z
besedami enega anketirancev, gre za vprašanja »interaktivnega povezovanja z ostalimi
sodelavci in zunanjimi sodelavci« – vsebinami, znanji – pri pouku teorije glasbe. Na
kakšen naèin, v kolikšni meri ali pa, ne nazadnje, ali je to sploh potrebno, vsakiè znova
odgovarjajo pedagogi in bodo verjetno morali vsakiè znova odgovarjati tudi pristojni za
izvajanje pedagoškega procesa. Dejstvo je, da skoraj 70% vprašanih pedagogov na GŠ
meni, da uèenci uspešno povezujejo teorijo in prakso, medtem ko je na ravni OŠ ta dele
eden osrednjih problemskih sklopov.
Razkorak je seveda lahko tudi povsem samoumeven. Glasba ne zanima vseh v OŠ enako
kot vseh na GŠ. Toda glasba teorija glasbe nikakor ni samo to, kar se trenutno prikazuje
kot teorijo glasbe.
V tem pomenu se zdi smiselno pogledati na teorijo glasbe tudi na Slovenskem skozi
perspektivo zadnjega nemškega kongresa Društva za teorijo glasbe. Društvo je razpisalo
za temo kongresa vprašanje zvoka v sodobni glasbeni kulturi. Naslov sreèanja se je glasil:
»Zvok«, èude ni akelj ali pastorek teorije glasbe (›Klang‹: Wundertüte oder Stiefkind
der Musiktheorie). Èe se je pred tristotimi leti s to temo zaèeli ukvarjati akustiki, je
vprašanje sredi 19. stoletja postalo postalo zanimivo za izumitelje tehnologij produkcije
4 Glasbeno prakso razumem v smislu, ki ga je pojmu podelil Kurt Blaukopf: kot celovito glasbeno vedenje,
sestavljeno z naèinov ivljenja z glasbo (glasbenih navad), vzorcev, ki zaznamujejo glasbeno ivljenje, in
prièakovanj, ki se porajajo skozi èas in lahko vplivajo na nadaljnje glasbeno ivljenje. (Blaukopf, 1984,
str. 7).
214
