Page 218 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 218
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Uvod
V Sloveniji imamo dobro organizirano javno glasbeno izobra evanje, ki omogoèa
odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti pri otrocih. Uèencem omogoèa
umetniško do ivljanje in izra anje ter pridobivanje in doseganje ustreznih znanj za
sodelovanje v ljubiteljskih inštrumentalnih, pevskih in plesnih skupinah. Zelo nadarjenim
omogoèa pridobitev znanja za nadaljnje glasbeno in plesno šolanje.
Glasbeno izobra evanje ima pomemben vpliv na otrokov razvoj. Raziskave dokazujejo,
da otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, dosegajo boljše rezultate. Barbara Kopaèin (2014)
ugotavlja, da imajo glasbene dejavnosti, še posebej formativno glasbeno izobra evanje,
pomemben vpliv na razvoj intelektualnih sposobnosti. Barbara Fritz Smolej navaja, da
»obstajajo pomembne razlike med otroki, ki obiskujejo glasbeno šolo, in otroki, ki
glasbene šole ne obiskujejo. Pri prvih se sposobnosti razvijejo prej in v veèji meri.«
(Smolej Fritz, 2000, str. 104)
Za razliko od osnovne šole, ki je obvezna in v katero so se uèenci vpisovali s sedmimi leti,
je obiskovanje glasbene šole neobvezno, otroci so se vpisovali v program glasba
(inštrument, nauk o glasbi) z osmimi leti. Osnovna šola je trajala osem let, glasbeno
izobra evanje od štiri do deset let, odvisno od inštrumenta. Tako kot v osnovni šoli je bilo
v glasbeni šoli ocenjevanje uèencev številèno. V glasbeni šoli je uèenec pri inštrumentu v
vsakem razredu opravljal tudi izpit in pozitivna ocena je bil pogoj za napredovanje v višji
razred. Pri ostalih predmetih je uèenec razred zakljuèil s preverjanjem in ocenjevanjem
znanja brez izpita.
Leta 1971 je bil sprejet Zakon o glasbenih šolah, ki je doloèil cilje izobra evanja, program
in organizacijo dela v glasbenih šolah, naèin vpisa, preverjanje in ocenjevanje znanja ter
napredovanje uèencev. V letu 1979 so bili sprejeti tudi predmetniki in uèni naèrti, ki so se
v glasbenih šolah zaèeli uporabljati leto kasneje.
Leta 1995 smo v Sloveniji prièeli z uvajanjem devetletne osnovne šole ter s prenovo
uènega programa s sodobnejšimi metodami pouèevanja. Cilji kurikularne prenove so bili
poveèati kakovost in trajnost znanja, razvijati sposobnosti samostojnega in kritiènega
mišljenja, pripraviti uèence na kakovostno ivljenje ter mednarodna primerljivost. Uèenci
so v osnovno šolo zaèeli vstopati s šestimi leti, šolanje se jim je podaljšalo za eno leto.
Izobra evanje je bilo razdeljeno v triade in v prvi triadi je bilo uvedeno opisno
ocenjevanje uèencev. Devetletka je posebno skrb namenila odkrivanju in delu z
nadarjenimi uèenci, ki ka ejo visoke zmo nosti dokazovanja na podroèju inteligence,
kreativnosti ali umetnosti. Od leta 2003 vse osnovne šole izvajajo devetletni program
izobra evanja. Danes devetletka do ivlja vse veè kritik. Pouèevanje v devetletki je
prijaznejše, manj zahtevno, opisne ocene so pozitivno naravnane. Opismenjevanje
uèencev, ki je v osemletki trajalo eno leto, se v devetletki razširi na tri leta. Ur pouka je
veè, znanje uèencev pa je manjše. Lahko bi rekli, da so opisne ocene posamezne starše
uspavale ter zmanjšale njihovo zahtevnost in prièakovanja do svojih otrok. Starši imajo
tudi vse veèjo vlogo v šoli in nemalokrat izvajajo pritisk na šolo, na uèitelje. K temu je
218
Uvod
V Sloveniji imamo dobro organizirano javno glasbeno izobra evanje, ki omogoèa
odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti pri otrocih. Uèencem omogoèa
umetniško do ivljanje in izra anje ter pridobivanje in doseganje ustreznih znanj za
sodelovanje v ljubiteljskih inštrumentalnih, pevskih in plesnih skupinah. Zelo nadarjenim
omogoèa pridobitev znanja za nadaljnje glasbeno in plesno šolanje.
Glasbeno izobra evanje ima pomemben vpliv na otrokov razvoj. Raziskave dokazujejo,
da otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, dosegajo boljše rezultate. Barbara Kopaèin (2014)
ugotavlja, da imajo glasbene dejavnosti, še posebej formativno glasbeno izobra evanje,
pomemben vpliv na razvoj intelektualnih sposobnosti. Barbara Fritz Smolej navaja, da
»obstajajo pomembne razlike med otroki, ki obiskujejo glasbeno šolo, in otroki, ki
glasbene šole ne obiskujejo. Pri prvih se sposobnosti razvijejo prej in v veèji meri.«
(Smolej Fritz, 2000, str. 104)
Za razliko od osnovne šole, ki je obvezna in v katero so se uèenci vpisovali s sedmimi leti,
je obiskovanje glasbene šole neobvezno, otroci so se vpisovali v program glasba
(inštrument, nauk o glasbi) z osmimi leti. Osnovna šola je trajala osem let, glasbeno
izobra evanje od štiri do deset let, odvisno od inštrumenta. Tako kot v osnovni šoli je bilo
v glasbeni šoli ocenjevanje uèencev številèno. V glasbeni šoli je uèenec pri inštrumentu v
vsakem razredu opravljal tudi izpit in pozitivna ocena je bil pogoj za napredovanje v višji
razred. Pri ostalih predmetih je uèenec razred zakljuèil s preverjanjem in ocenjevanjem
znanja brez izpita.
Leta 1971 je bil sprejet Zakon o glasbenih šolah, ki je doloèil cilje izobra evanja, program
in organizacijo dela v glasbenih šolah, naèin vpisa, preverjanje in ocenjevanje znanja ter
napredovanje uèencev. V letu 1979 so bili sprejeti tudi predmetniki in uèni naèrti, ki so se
v glasbenih šolah zaèeli uporabljati leto kasneje.
Leta 1995 smo v Sloveniji prièeli z uvajanjem devetletne osnovne šole ter s prenovo
uènega programa s sodobnejšimi metodami pouèevanja. Cilji kurikularne prenove so bili
poveèati kakovost in trajnost znanja, razvijati sposobnosti samostojnega in kritiènega
mišljenja, pripraviti uèence na kakovostno ivljenje ter mednarodna primerljivost. Uèenci
so v osnovno šolo zaèeli vstopati s šestimi leti, šolanje se jim je podaljšalo za eno leto.
Izobra evanje je bilo razdeljeno v triade in v prvi triadi je bilo uvedeno opisno
ocenjevanje uèencev. Devetletka je posebno skrb namenila odkrivanju in delu z
nadarjenimi uèenci, ki ka ejo visoke zmo nosti dokazovanja na podroèju inteligence,
kreativnosti ali umetnosti. Od leta 2003 vse osnovne šole izvajajo devetletni program
izobra evanja. Danes devetletka do ivlja vse veè kritik. Pouèevanje v devetletki je
prijaznejše, manj zahtevno, opisne ocene so pozitivno naravnane. Opismenjevanje
uèencev, ki je v osemletki trajalo eno leto, se v devetletki razširi na tri leta. Ur pouka je
veè, znanje uèencev pa je manjše. Lahko bi rekli, da so opisne ocene posamezne starše
uspavale ter zmanjšale njihovo zahtevnost in prièakovanja do svojih otrok. Starši imajo
tudi vse veèjo vlogo v šoli in nemalokrat izvajajo pritisk na šolo, na uèitelje. K temu je
218
