Page 334 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 334
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Tudi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uèencev v
glasbenih šolah19 je mogoèe najti princip aklamacije:
Uèenec, ki se uvrsti na dr avno tekmovanje ali dose e viden uspeh na drugem po
zahtevnosti enakovrednem tekmovanju, je lahko oprošèen opravljanja letnega izpita,
oceno pa na predlog uèitelja doloèi uèiteljski zbor.
Podroèje Kaj?
Glasbeništvo spodbujajo bogati meceni, ki si v zameno za elijo glasbe na svojem dvoru,
tudi njihove hèerke se uèijo klavirja, ker to spada k dobri izobrazbi. To vidijo tudi drugi in
tudi v njih zraste elja po u ivanju v glasbi. A dobrih glasbenikov je vedno premalo. Zato
je potrebno ustvariti širše prilo nosti za glasbeno izobra evanje, še posebej za vse tiste, ki
sicer ne bi mogli najti glasbenega uèitelja, jih oskrbeti s primernim inštrumentom …
Po vzoru ustanavljanja osnovnih šol v èasu Marije Terezije so tudi v Ljubljani pred dvesto
leti dobili dovoljenje, da ustanovijo prvo glasbeno šolo. Ustanovitveno doloèilo Glasbene
šole Glasbene matice, da se smejo v to šolo vpisati predvsem revni uèenci, je imelo velik
pomen za nadaljnji razvoj glasbenega šolstva. Prilo nost za glasbeno izobra evanje je
ponujalo tudi tistim uèencem, ki jih je ivljenje prikrajšalo za materialne dobrine: dostop
do inštrumentov in šolnine za pouk. Na zaèetku je bilo za revne uèence rezerviranih 24
mest, le 12 pa jih je bilo ponujenih tudi uèencem iz bogatejših dru in, toda ti so morali
izkazati še posebej veliko nadarjenost, da bi upravièili svoj vpis na glasbeno šolo
Glasbene matice. Glasbena matica je širila svojo dejavnost in do danes je bilo v Sloveniji
ustanovljeno veliko število glasbenih šol.20
Toda, seveda: ko se oblikujejo izobra evalne mre e glasbenih šol, se vanje vpisujejo tudi
uèenci, ki ne premorejo najvišjih glasbenih sposobnosti oziroma najveèjih glasbenih
talentov. Zato so javne šole, splošne ali glasbene, vedno urejene tako, da je uspešnost
uèencev mogoèe oceniti glede na te ali one kriterije. V ocenjevanje vstopi naèelo
oblikovanja povpreène ocene iz posameznih kriterijev, ki doloèa uèni uspeh pri
posameznem predmetu. Poleg naravne glasbene nadarjenosti tako pridobijo pomembnost
tudi drugi kriteriji, ki odloèajo o skupnem uspehu uèenca.
19 Dostopno na spletnem naslovu: https://www.uradni-list.si/1/content?id=126850#!/Pravilnik-o-
spremembah-in-dopolnitvah-Pravilnika-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-ter-napredovanju-ucencev
-v-glasbenih-solah (obiskano: 13. 12. 2016). (obiskano: 13. 12. 2016).
20 Izvajalke programov osnovnega glasbenega in plesnega programa so javne in zasebne glasbene šole, ki so
vpisane v razvid izvajalcev pri MIZŠ. V šolskem letu 2015/16 v Republiki Sloveniji deluje 54 javnih
glasbenih šol s 17 podru nicami in 82 dislociranimi enotami ter 13 zasebnih glasbenih šol. V redni del
programa, ki se financira iz dr avnega proraèuna, je vkljuèeno skupno 25.448 uèencev. Dostopno na
spletnem naslovu: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_
osnovno_solstvo/glasbeno_izobrazevanje/#c18001 (obiskano 14. 12. 2016). ).
334
Tudi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uèencev v
glasbenih šolah19 je mogoèe najti princip aklamacije:
Uèenec, ki se uvrsti na dr avno tekmovanje ali dose e viden uspeh na drugem po
zahtevnosti enakovrednem tekmovanju, je lahko oprošèen opravljanja letnega izpita,
oceno pa na predlog uèitelja doloèi uèiteljski zbor.
Podroèje Kaj?
Glasbeništvo spodbujajo bogati meceni, ki si v zameno za elijo glasbe na svojem dvoru,
tudi njihove hèerke se uèijo klavirja, ker to spada k dobri izobrazbi. To vidijo tudi drugi in
tudi v njih zraste elja po u ivanju v glasbi. A dobrih glasbenikov je vedno premalo. Zato
je potrebno ustvariti širše prilo nosti za glasbeno izobra evanje, še posebej za vse tiste, ki
sicer ne bi mogli najti glasbenega uèitelja, jih oskrbeti s primernim inštrumentom …
Po vzoru ustanavljanja osnovnih šol v èasu Marije Terezije so tudi v Ljubljani pred dvesto
leti dobili dovoljenje, da ustanovijo prvo glasbeno šolo. Ustanovitveno doloèilo Glasbene
šole Glasbene matice, da se smejo v to šolo vpisati predvsem revni uèenci, je imelo velik
pomen za nadaljnji razvoj glasbenega šolstva. Prilo nost za glasbeno izobra evanje je
ponujalo tudi tistim uèencem, ki jih je ivljenje prikrajšalo za materialne dobrine: dostop
do inštrumentov in šolnine za pouk. Na zaèetku je bilo za revne uèence rezerviranih 24
mest, le 12 pa jih je bilo ponujenih tudi uèencem iz bogatejših dru in, toda ti so morali
izkazati še posebej veliko nadarjenost, da bi upravièili svoj vpis na glasbeno šolo
Glasbene matice. Glasbena matica je širila svojo dejavnost in do danes je bilo v Sloveniji
ustanovljeno veliko število glasbenih šol.20
Toda, seveda: ko se oblikujejo izobra evalne mre e glasbenih šol, se vanje vpisujejo tudi
uèenci, ki ne premorejo najvišjih glasbenih sposobnosti oziroma najveèjih glasbenih
talentov. Zato so javne šole, splošne ali glasbene, vedno urejene tako, da je uspešnost
uèencev mogoèe oceniti glede na te ali one kriterije. V ocenjevanje vstopi naèelo
oblikovanja povpreène ocene iz posameznih kriterijev, ki doloèa uèni uspeh pri
posameznem predmetu. Poleg naravne glasbene nadarjenosti tako pridobijo pomembnost
tudi drugi kriteriji, ki odloèajo o skupnem uspehu uèenca.
19 Dostopno na spletnem naslovu: https://www.uradni-list.si/1/content?id=126850#!/Pravilnik-o-
spremembah-in-dopolnitvah-Pravilnika-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-ter-napredovanju-ucencev
-v-glasbenih-solah (obiskano: 13. 12. 2016). (obiskano: 13. 12. 2016).
20 Izvajalke programov osnovnega glasbenega in plesnega programa so javne in zasebne glasbene šole, ki so
vpisane v razvid izvajalcev pri MIZŠ. V šolskem letu 2015/16 v Republiki Sloveniji deluje 54 javnih
glasbenih šol s 17 podru nicami in 82 dislociranimi enotami ter 13 zasebnih glasbenih šol. V redni del
programa, ki se financira iz dr avnega proraèuna, je vkljuèeno skupno 25.448 uèencev. Dostopno na
spletnem naslovu: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_
osnovno_solstvo/glasbeno_izobrazevanje/#c18001 (obiskano 14. 12. 2016). ).
334
