Page 331 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 331
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
potrebno, v tretjem koraku, zavihteti kuhalnico, zavihati rokave ali sesti za inštrument, da
bi se stvari preoblikovale tudi v resniènosti.
O nevarnostih poustvarjalne smeri potovanja po Zemljevidu uènih ciljev
Zaradi znaèilnosti sveta, ki nas obdaja in naših navad v njem (ki rade postanejo elezna
srajca), si pri poustvarjalni smeri potovanja besede kot »recept«, »naèrt« ali »cilj«
razvijejo doloèeno te njo po umestitvi v podroèji Kaj? oziroma Kako?
Zaporedja vzrokov in posledic, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem ivljenju, nas
usmerjajo v preprièanje, da je svet razdeljen na dve èrno-beli sestavini11. Tabela 2 se zato
rada preuredi v obliko, ki je prikazana na Tabeli 4.
Tabela 4: Pogled na poustvarjalno pot v vsakdanjem ivljenju: 1) — 2) Kaj? — 3) Kako?
w Zakaj Kaj? Kako?
?
kuharsko RECEPT nas spodbudi, da iz SKUHAMO slastno jed.
podroèje: IVIL, ki jih imamo v
hladilniku, ZGRADIMO velièastno stavbo
igralno da s pomoèjo UÈNIH
podroèje: NAÈRT nas spodbudi, da iz
KOCK v škatli, VIROV, ki jih imamo na
glasbeno šoli, NAUÈIMO uèence
podroèje: CILJI UÈNIH NAÈRTOV
nas spodbudijo, dobre muzike.
Povsem neopazno se ideje (Zakaj?), ki so si jih izmislili ali zaukazali eni, loèijo od izvedb
(Kaj? in Kako?), ki jih opravijo drugi. Toda Slavoj i ek12 nas opozarja, da celotno
svetovno gospodarstvo temelji izkljuèno in zgolj na razporejanju in izkorišèanju
bogastva, ki ga je ustvarila ustvarjalna manjšina. In e Oscar Wilde13 je dobrih sto let nazaj
opozoril: »Resnièno iveti je najredkejša stvar na svetu. Veèina ljudi obstaja, to je vse.«14
In omenja tiste, ki pa se jim je to posreèilo; to so: »pesniki, filozofi, znanstveniki in
nasploh ljudje, ki jim je ljuba kultura – reèeno z eno besedo: ljudje, ki so se v ivljenju
uspeli uresnièiti«15.
Za sreèo ljudi in dr avno uspešnost je nujno, da se podroèju ustvarjanja, torej postavljanju
vprašanj Zakaj?, tudi v šoli nameni ustrezni prostor, èas in pozornost.
11 Toplo-mrzlo, svetlo-temno, visoko-nizko, glasno-tiho, hitro-poèasi …
12 Slavoj i ek: First as Tragedy, Then as Farce. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.youtube.com/watch?v=cvakA-DF6Hc (obiskano 20. 3. 2014).
13 Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Oscar_Wilde (obiskano: 1. 4. 2014).
14 »To live is the rarest thing in the world. Most people exist, that is all." Wilde, O., (1891). The Soul of Man
under socialism (Èlovekova duša v socializmu). Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.
org/wiki/The_Soul_of_Man_under_Socialism ali http://libcom.org/library/soul-of-man-under-
socialism- oscar-wilde (obiskano: 6. 3. 2014).
15 … the poets, the philosophers, the men of science, the men of culture – in a word, the real men, the men
who have realised themselves … Wilde, O., (1891), ibid.
331
potrebno, v tretjem koraku, zavihteti kuhalnico, zavihati rokave ali sesti za inštrument, da
bi se stvari preoblikovale tudi v resniènosti.
O nevarnostih poustvarjalne smeri potovanja po Zemljevidu uènih ciljev
Zaradi znaèilnosti sveta, ki nas obdaja in naših navad v njem (ki rade postanejo elezna
srajca), si pri poustvarjalni smeri potovanja besede kot »recept«, »naèrt« ali »cilj«
razvijejo doloèeno te njo po umestitvi v podroèji Kaj? oziroma Kako?
Zaporedja vzrokov in posledic, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem ivljenju, nas
usmerjajo v preprièanje, da je svet razdeljen na dve èrno-beli sestavini11. Tabela 2 se zato
rada preuredi v obliko, ki je prikazana na Tabeli 4.
Tabela 4: Pogled na poustvarjalno pot v vsakdanjem ivljenju: 1) — 2) Kaj? — 3) Kako?
w Zakaj Kaj? Kako?
?
kuharsko RECEPT nas spodbudi, da iz SKUHAMO slastno jed.
podroèje: IVIL, ki jih imamo v
hladilniku, ZGRADIMO velièastno stavbo
igralno da s pomoèjo UÈNIH
podroèje: NAÈRT nas spodbudi, da iz
KOCK v škatli, VIROV, ki jih imamo na
glasbeno šoli, NAUÈIMO uèence
podroèje: CILJI UÈNIH NAÈRTOV
nas spodbudijo, dobre muzike.
Povsem neopazno se ideje (Zakaj?), ki so si jih izmislili ali zaukazali eni, loèijo od izvedb
(Kaj? in Kako?), ki jih opravijo drugi. Toda Slavoj i ek12 nas opozarja, da celotno
svetovno gospodarstvo temelji izkljuèno in zgolj na razporejanju in izkorišèanju
bogastva, ki ga je ustvarila ustvarjalna manjšina. In e Oscar Wilde13 je dobrih sto let nazaj
opozoril: »Resnièno iveti je najredkejša stvar na svetu. Veèina ljudi obstaja, to je vse.«14
In omenja tiste, ki pa se jim je to posreèilo; to so: »pesniki, filozofi, znanstveniki in
nasploh ljudje, ki jim je ljuba kultura – reèeno z eno besedo: ljudje, ki so se v ivljenju
uspeli uresnièiti«15.
Za sreèo ljudi in dr avno uspešnost je nujno, da se podroèju ustvarjanja, torej postavljanju
vprašanj Zakaj?, tudi v šoli nameni ustrezni prostor, èas in pozornost.
11 Toplo-mrzlo, svetlo-temno, visoko-nizko, glasno-tiho, hitro-poèasi …
12 Slavoj i ek: First as Tragedy, Then as Farce. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.youtube.com/watch?v=cvakA-DF6Hc (obiskano 20. 3. 2014).
13 Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Oscar_Wilde (obiskano: 1. 4. 2014).
14 »To live is the rarest thing in the world. Most people exist, that is all." Wilde, O., (1891). The Soul of Man
under socialism (Èlovekova duša v socializmu). Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.
org/wiki/The_Soul_of_Man_under_Socialism ali http://libcom.org/library/soul-of-man-under-
socialism- oscar-wilde (obiskano: 6. 3. 2014).
15 … the poets, the philosophers, the men of science, the men of culture – in a word, the real men, the men
who have realised themselves … Wilde, O., (1891), ibid.
331
