Page 150 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 150
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Uèni naèrt za glasbeno umetnost v programu osnovnošolskega izobra evanja
Glasbena umetnost je obvezni predmet v celotni vertikali osnovnošolskega izobra evanja.
V prvem triletju obsega dve šolski uri na teden, v èetrtem in petem razredu uro in pol, v
šestem, sedmem, osmem in devetem razredu pa eno šolsko uro na teden. Glasba v šoli
dopolnjuje kulturno in socialno ivljenje, sooblikuje zdravo zvoèno okolje, pri otrocih in
mladih pa spodbuja samodisciplino, kritiènost, ustvarjalnost, estetsko obèutljivost,
umetniško izra anje ter sodelovanje v o jem in širšem dru benem okolju. Uèni naèrt
opredeljuje glasbo kot obliko komunikacije, ki vpliva na obèutja, misli in delovanje, zato
uèenci potrebujejo glasbene izkušnje izvajanja, ustvarjanja in poslušanja, saj je prav stik z
njenimi vrednotami temelj za razumevanje glasbenih pojavov in pojmov. Navaja tudi, da
glasbena vzgoja ponuja uèencem temeljne izkušnje za aktivno in selektivno poslušanje
glasbe v medijih in na prireditvah. Pouk glasbe v šoli z interakcijo ustvarjanja in izvajanja
uèence spodbuja k sodelovanju v pevskih zborih, drugih glasbenih skupinah in
dejavnostih, jih motivira za vse ivljenjsko uèenje ter dopolnjuje kulturno in socialno
ivljenje na šoli (Uèni naèrt. Program osnovna šola. Glasbena vzgoja, 2011).
Uèni naèrt je zasnovan odprto in zato uèitelju ponuja mo nost fleksibilnega naèrtovanja
na izvedbeni, vsebinski in organizacijski ravni. Uèitelju je s tem zaupana veèja
avtonomnost pa tudi veèja odgovornost za kvalitetno izvajanje glasbene vzgoje v okviru
pouka in v širšem okviru kulturno-umetnostne vzgoje. Strokovnjaki (Peèjak idr., 2009,
Sicherl Kafol idr., 2015) ugotavljajo, da je prav kompetenten uèitelj kljuèni dejavnik
uspešnega izvajanja glasbene vzgoje kot samostojne discipline in v okviru
kulturno-umetnostne vzgoje. Poleg tega so preprièani, da le glasbeno razvit uèitelj, ki je
pripravljen sprejeti, usvojiti in izvajati strokovno-didaktiène posebnosti podroèja,
kakovostno uresnièuje cilje glasbene vzgoje. Poleg naèrtovanja pouka mora uèitelj
poznati tudi mo nosti medpredmetnega povezovanja in umešèanja pluralnosti glasbene
kulture v obvezni in razširjeni šolski program. Borota (2008) pa opozarja, da mora
glasbeni pedagog poleg mo nosti umešèanja glasbe v šolski prostor v okviru vzgojnega
naèrta šole, interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov, kulturnih dni, ustvarjalnega
pre ivljanja prostega èasa, projektov in nateèajev, ob tem vedno znova vzpostavljati
partnerske povezave z umetniškimi ustanovami in glasbeniki.
Izbirni predmeti in interesne dejavnosti povezani z glasbo
Z glasbo so v osnovni šoli povezani štirje izbirni predmeti, in sicer enoletni predmeti
Ansambelska igra, Glasbena dela in Glasbeni projekt ter triletni ali krajši predmet
Klaviatura in raèunalnik. Temeljni namen izbirnih glasbenih predmetov je aktivno
glasbeno udejstvovanje, uresnièevanje interesov za glasbeno umetnost in kulturo,
vzbujanje veselja in pozitivnih èustev do glasbe ter spodbujanje k trajnemu sodelovanju v
glasbeni kulturi (Uèni naèrt. Izbirni predmet. Program osnovna šola. Ansambelska igra,
Glasbena dela, Glasbeni projekt, 2004). Poleg tega tudi neobvezni izbirni predmet
Umetnost vkljuèuje z glasbeno umetnostjo povezane vsebine (Uèni naèrt. Neobvezni
izbirni predmet. Program osnovna šola. Umetnost, 2013). S kulturno-umetnostno vzgojo
se neposredno povezujejo predmeti Glasbena dela, Glasbeni projekt in Umetnost. Uèenci,
148
Uèni naèrt za glasbeno umetnost v programu osnovnošolskega izobra evanja
Glasbena umetnost je obvezni predmet v celotni vertikali osnovnošolskega izobra evanja.
V prvem triletju obsega dve šolski uri na teden, v èetrtem in petem razredu uro in pol, v
šestem, sedmem, osmem in devetem razredu pa eno šolsko uro na teden. Glasba v šoli
dopolnjuje kulturno in socialno ivljenje, sooblikuje zdravo zvoèno okolje, pri otrocih in
mladih pa spodbuja samodisciplino, kritiènost, ustvarjalnost, estetsko obèutljivost,
umetniško izra anje ter sodelovanje v o jem in širšem dru benem okolju. Uèni naèrt
opredeljuje glasbo kot obliko komunikacije, ki vpliva na obèutja, misli in delovanje, zato
uèenci potrebujejo glasbene izkušnje izvajanja, ustvarjanja in poslušanja, saj je prav stik z
njenimi vrednotami temelj za razumevanje glasbenih pojavov in pojmov. Navaja tudi, da
glasbena vzgoja ponuja uèencem temeljne izkušnje za aktivno in selektivno poslušanje
glasbe v medijih in na prireditvah. Pouk glasbe v šoli z interakcijo ustvarjanja in izvajanja
uèence spodbuja k sodelovanju v pevskih zborih, drugih glasbenih skupinah in
dejavnostih, jih motivira za vse ivljenjsko uèenje ter dopolnjuje kulturno in socialno
ivljenje na šoli (Uèni naèrt. Program osnovna šola. Glasbena vzgoja, 2011).
Uèni naèrt je zasnovan odprto in zato uèitelju ponuja mo nost fleksibilnega naèrtovanja
na izvedbeni, vsebinski in organizacijski ravni. Uèitelju je s tem zaupana veèja
avtonomnost pa tudi veèja odgovornost za kvalitetno izvajanje glasbene vzgoje v okviru
pouka in v širšem okviru kulturno-umetnostne vzgoje. Strokovnjaki (Peèjak idr., 2009,
Sicherl Kafol idr., 2015) ugotavljajo, da je prav kompetenten uèitelj kljuèni dejavnik
uspešnega izvajanja glasbene vzgoje kot samostojne discipline in v okviru
kulturno-umetnostne vzgoje. Poleg tega so preprièani, da le glasbeno razvit uèitelj, ki je
pripravljen sprejeti, usvojiti in izvajati strokovno-didaktiène posebnosti podroèja,
kakovostno uresnièuje cilje glasbene vzgoje. Poleg naèrtovanja pouka mora uèitelj
poznati tudi mo nosti medpredmetnega povezovanja in umešèanja pluralnosti glasbene
kulture v obvezni in razširjeni šolski program. Borota (2008) pa opozarja, da mora
glasbeni pedagog poleg mo nosti umešèanja glasbe v šolski prostor v okviru vzgojnega
naèrta šole, interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov, kulturnih dni, ustvarjalnega
pre ivljanja prostega èasa, projektov in nateèajev, ob tem vedno znova vzpostavljati
partnerske povezave z umetniškimi ustanovami in glasbeniki.
Izbirni predmeti in interesne dejavnosti povezani z glasbo
Z glasbo so v osnovni šoli povezani štirje izbirni predmeti, in sicer enoletni predmeti
Ansambelska igra, Glasbena dela in Glasbeni projekt ter triletni ali krajši predmet
Klaviatura in raèunalnik. Temeljni namen izbirnih glasbenih predmetov je aktivno
glasbeno udejstvovanje, uresnièevanje interesov za glasbeno umetnost in kulturo,
vzbujanje veselja in pozitivnih èustev do glasbe ter spodbujanje k trajnemu sodelovanju v
glasbeni kulturi (Uèni naèrt. Izbirni predmet. Program osnovna šola. Ansambelska igra,
Glasbena dela, Glasbeni projekt, 2004). Poleg tega tudi neobvezni izbirni predmet
Umetnost vkljuèuje z glasbeno umetnostjo povezane vsebine (Uèni naèrt. Neobvezni
izbirni predmet. Program osnovna šola. Umetnost, 2013). S kulturno-umetnostno vzgojo
se neposredno povezujejo predmeti Glasbena dela, Glasbeni projekt in Umetnost. Uèenci,
148
