Page 148 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 148
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Uvod
Kulturno-umetnostna vzgoja je dokaj novo, vendar zelo hitro razvijajoèe podroèje, ki se
nahaja na preseèišèu vzgojno-izobra evalnega, kulturnega in znanstvenega sektorja. V
slovenski kulturni politiki je prviè opredeljena v Nacionalnem programu za kulturo
2004–2007 (2004), na podroèju vzgoje in izobra evanja pa jo opredeljujejo in
utemeljujejo Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in
izobra evanju (2009).1 Kulturno-umetnostna vzgoja je dvodimenzionalna, saj vkljuèuje
dva komplementarna vidika, in sicer vidik sprejemanja umetnosti in ustvarjalni oziroma
produktivni vidik. Na specifiènem podroèju glasbene umetnosti to pomeni, da po eni
strani otroci in mladi nastopajo v vlogi poslušalcev, po drugi strani pa so aktivno vkljuèeni
v glasbene dejavnosti. V vlogi poslušalcev se lahko otroci in mladi udele ijo koncertov, ki
jih za šolsko populacijo pripravljajo osrednje slovenske glasbene ustanove. To najveèkrat
poteka v okviru kulturnih dni, ki jih organizirajo vzgojno-izobra evalni zavodi. Aktivno
pa otroci in mladi sodelujejo v glasbenih dejavnostih pri pouku glasbene vzgoje, pri
izbirnih vsebinah, povezanih z glasbo, pri interesnih dejavnostih ter v glasbenem šolstvu.
Na podlagi sodobnih uènih pristopov se uèna okolja širijo iz šolskih prostorov v
avtentiène prostore za do ivljanje glasbe, kot so koncertne dvorane, operne hiše,
gledališèa in druga koncertna prizorišèa, pri tem pa se vzpostavljajo pomembni procesi
socializacije posameznika z raznovrstno glasbo in zvoènim okoljem.
V prispevku so predstavljena teoretièna izhodišèa kulturno-umetnostne vzgoje ter
programi in projekti, ki na nacionalni ravni povezujejo kulturne in vzgojno-izobra evalne
zavode. Prikazane so stiène toèke, ki povezujejo šolajoèo populacijo z glasbeno
umetnostjo ter glasbeno-izobra evalni programi, ki jih osrednje slovenske glasbene
institucije namenjajo šolski populaciji. Izhajamo iz predpostavke, da ima šolajoèa
populacija številne mo nosti glasbenega udejstvovanja in da osrednje slovenske glasbene
institucije kontinuirano izvajajo glasbeno-izobra evalne programe namenjene šolajoèi
populaciji.
Nacionalni dokumenti in raziskave s podroèja kulturno-umetnostne vzgoje
V Sloveniji je bila leta 2003 izvedena prva raziskava, ki se nanaša na širši okvir kulturne
vzgoje. Raziskovalki Majda Hr enjak in Valerija Vendramin sta izhajali iz predpostavke,
da je kulturna vzgoja v Sloveniji nedomišljeno in neartikulirano podroèje in da dejavnosti
kulturne vzgoje tako v izobra evalni kot kulturni sferi niso ustrezno sistemsko umešèene,
spodbujane in osmišljene.2 V nadaljevanju so naštete raziskave in dokumenti s podroèja
kulturno-umetnostne vzgoje, podrobneje pa je predstavljen pomemben nacionalni
1 Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobra evanju je pripravila
Razširjena medpredmetna skupina za kulturno vzgojo, imenovana na Zavodu RS za šolstvo
leta 2008, ki jo sestavlja 19 strokovnjakov z razliènih podroèij vzgoje in izobra evanja ter
kulture. Ta strateški dokument so spomladi 2009 potrdili in sprejeli vsi trije strokovni sveti v
vzgoji in izobra evanju.
2 Prvo raziskavo s podroèja kulturne vzgoje v Sloveniji z naslovom Kulturna vzgoja skozi
otroško literaturo (2003) je izvedel Mirovni inštitut, financirali pa sta jo Ministrstvo za
kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, danes Ministrstvo za izobra evanje,
znanost in šport.
146
Uvod
Kulturno-umetnostna vzgoja je dokaj novo, vendar zelo hitro razvijajoèe podroèje, ki se
nahaja na preseèišèu vzgojno-izobra evalnega, kulturnega in znanstvenega sektorja. V
slovenski kulturni politiki je prviè opredeljena v Nacionalnem programu za kulturo
2004–2007 (2004), na podroèju vzgoje in izobra evanja pa jo opredeljujejo in
utemeljujejo Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in
izobra evanju (2009).1 Kulturno-umetnostna vzgoja je dvodimenzionalna, saj vkljuèuje
dva komplementarna vidika, in sicer vidik sprejemanja umetnosti in ustvarjalni oziroma
produktivni vidik. Na specifiènem podroèju glasbene umetnosti to pomeni, da po eni
strani otroci in mladi nastopajo v vlogi poslušalcev, po drugi strani pa so aktivno vkljuèeni
v glasbene dejavnosti. V vlogi poslušalcev se lahko otroci in mladi udele ijo koncertov, ki
jih za šolsko populacijo pripravljajo osrednje slovenske glasbene ustanove. To najveèkrat
poteka v okviru kulturnih dni, ki jih organizirajo vzgojno-izobra evalni zavodi. Aktivno
pa otroci in mladi sodelujejo v glasbenih dejavnostih pri pouku glasbene vzgoje, pri
izbirnih vsebinah, povezanih z glasbo, pri interesnih dejavnostih ter v glasbenem šolstvu.
Na podlagi sodobnih uènih pristopov se uèna okolja širijo iz šolskih prostorov v
avtentiène prostore za do ivljanje glasbe, kot so koncertne dvorane, operne hiše,
gledališèa in druga koncertna prizorišèa, pri tem pa se vzpostavljajo pomembni procesi
socializacije posameznika z raznovrstno glasbo in zvoènim okoljem.
V prispevku so predstavljena teoretièna izhodišèa kulturno-umetnostne vzgoje ter
programi in projekti, ki na nacionalni ravni povezujejo kulturne in vzgojno-izobra evalne
zavode. Prikazane so stiène toèke, ki povezujejo šolajoèo populacijo z glasbeno
umetnostjo ter glasbeno-izobra evalni programi, ki jih osrednje slovenske glasbene
institucije namenjajo šolski populaciji. Izhajamo iz predpostavke, da ima šolajoèa
populacija številne mo nosti glasbenega udejstvovanja in da osrednje slovenske glasbene
institucije kontinuirano izvajajo glasbeno-izobra evalne programe namenjene šolajoèi
populaciji.
Nacionalni dokumenti in raziskave s podroèja kulturno-umetnostne vzgoje
V Sloveniji je bila leta 2003 izvedena prva raziskava, ki se nanaša na širši okvir kulturne
vzgoje. Raziskovalki Majda Hr enjak in Valerija Vendramin sta izhajali iz predpostavke,
da je kulturna vzgoja v Sloveniji nedomišljeno in neartikulirano podroèje in da dejavnosti
kulturne vzgoje tako v izobra evalni kot kulturni sferi niso ustrezno sistemsko umešèene,
spodbujane in osmišljene.2 V nadaljevanju so naštete raziskave in dokumenti s podroèja
kulturno-umetnostne vzgoje, podrobneje pa je predstavljen pomemben nacionalni
1 Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobra evanju je pripravila
Razširjena medpredmetna skupina za kulturno vzgojo, imenovana na Zavodu RS za šolstvo
leta 2008, ki jo sestavlja 19 strokovnjakov z razliènih podroèij vzgoje in izobra evanja ter
kulture. Ta strateški dokument so spomladi 2009 potrdili in sprejeli vsi trije strokovni sveti v
vzgoji in izobra evanju.
2 Prvo raziskavo s podroèja kulturne vzgoje v Sloveniji z naslovom Kulturna vzgoja skozi
otroško literaturo (2003) je izvedel Mirovni inštitut, financirali pa sta jo Ministrstvo za
kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, danes Ministrstvo za izobra evanje,
znanost in šport.
146
