Page 151 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 151
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
ki obiskujejo glasbeno šolo, lahko to vrsto glasbenega udejstvovanja uveljavljajo kot
izbirni predmet.
Najbolj razširjena interesna dejavnost na podroèju glasbe v osnovni šoli je pevski zbor, ki
pomembno soustvarja kulturno ivljenje na šoli. Uèencem sodelovanje v pevskem zboru
omogoèa kakovostno mno ièno muziciranje, estetsko do ivljanje ter kvalitetno
pre ivljanje prostega èasa. Poleg tega se pri zborovskem petju razvijajo posameznikove
sposobnosti, spretnosti in znanja, ki pevce usposabljajo za skupinsko glasbeno umetniško
poustvarjanje ter jih usmerjajo v sprejemanje, do ivljanje in izra anje muzikalnosti
(Razširjeni program osnovnošolskega izobra evanja. Pevski zbor, 2003).
Dnevi dejavnosti so del obveznega programa osnovne šole, ki poteka po letnem delovnem
naèrtu šole. V okviru dnevov dejavnosti se medpredmetno povezujejo discipline in
predmetna podroèja, vkljuèena v predmetnik šole. Cilji dnevov dejavnosti so omogoèiti
uèencem utrjevanje in povezovanje pri posameznih predmetih pridobljenega znanja ter
nadgradnja tega znanja s praktiènim uèenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in
odzivanja na aktualne dogodke v o jem in širšem dru benem okolju (Dnevi dejavnosti,
1998). Obisk koncerta ali glasbenega dogodka šole najpogosteje organizirajo v okviru
kulturnih dni, ki se naèrtujejo in izvajajo v sklopu dnevov dejavnosti. V prvem
vzgojno-izobra evalnem obdobju so predpisani štirje kulturni dnevi v posameznem
šolskem letu, v drugem in tretjem triletju pa trije.
Glasbeno šolstvo
Izobra evalni programi, ki se izvajajo v glasbenih šolah, zajemajo predšolsko glasbeno
vzgojo, glasbeno in plesno pripravnico ter glasbeni in plesni program. Pouk instrumentov
in petja poteka individualno, pouk drugih predmetov pa skupinsko, poleg tega je za
glasbene šole obvezujoèe, da izvajajo tudi orkestre. Osnovni cilji izobra evanja v glasbeni
šoli so odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti, sooblikovanje osebnosti,
doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za zaèetek delovanja v ljubiteljskih
instrumentalnih ansamblih, orkestrih, pevskih zborih ter plesnih skupinah, pridobivanje
znanja za nadaljnje glasbeno in plesno izobra evanje, omogoèanje umetniškega
do ivljanja in izra anja ter omogoèanje osebnostnega razvoja uèencev v skladu z
njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja (Zakon o glasbenih šolah, 2000, 2006).
Lešnik (2009) ugotavlja, da si uèenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, elijo veè glasbenega
izobra evanja v osnovni šoli kot tisti, ki glasbene šole ne obiskujejo. Zato se uèenci, ki
obiskujejo glasbeno šolo, v veèjem številu udele ujejo glasbenega kro ka in pevskega
zbora, poleg tega imajo veèjo eljo po glasbenem poustvarjanju.
Koncertna ponudba za mlade poslušalce v Sloveniji
Umetniški programi za mladino pri nas potekajo e od leta 1920, ko je Orkestralno društvo
Glasbene matice zaèelo izvajati komentirane mladinske koncerte. Koncerti so bili
tematsko zaokro eni, uvodnemu predavanju je sledil glasbeni del, na katerem so nastopili
znani slovenski in tudi tuji glasbeniki (Šramel Vuèina, 2010). Na komentiranih koncertih
je komentator mladim poslušalcem pojasnjeval glasbene pojme, glasbene oblike,
anekdote o skladateljih in misli skladateljev o svojih opusih. Namen komentiranih
149
ki obiskujejo glasbeno šolo, lahko to vrsto glasbenega udejstvovanja uveljavljajo kot
izbirni predmet.
Najbolj razširjena interesna dejavnost na podroèju glasbe v osnovni šoli je pevski zbor, ki
pomembno soustvarja kulturno ivljenje na šoli. Uèencem sodelovanje v pevskem zboru
omogoèa kakovostno mno ièno muziciranje, estetsko do ivljanje ter kvalitetno
pre ivljanje prostega èasa. Poleg tega se pri zborovskem petju razvijajo posameznikove
sposobnosti, spretnosti in znanja, ki pevce usposabljajo za skupinsko glasbeno umetniško
poustvarjanje ter jih usmerjajo v sprejemanje, do ivljanje in izra anje muzikalnosti
(Razširjeni program osnovnošolskega izobra evanja. Pevski zbor, 2003).
Dnevi dejavnosti so del obveznega programa osnovne šole, ki poteka po letnem delovnem
naèrtu šole. V okviru dnevov dejavnosti se medpredmetno povezujejo discipline in
predmetna podroèja, vkljuèena v predmetnik šole. Cilji dnevov dejavnosti so omogoèiti
uèencem utrjevanje in povezovanje pri posameznih predmetih pridobljenega znanja ter
nadgradnja tega znanja s praktiènim uèenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in
odzivanja na aktualne dogodke v o jem in širšem dru benem okolju (Dnevi dejavnosti,
1998). Obisk koncerta ali glasbenega dogodka šole najpogosteje organizirajo v okviru
kulturnih dni, ki se naèrtujejo in izvajajo v sklopu dnevov dejavnosti. V prvem
vzgojno-izobra evalnem obdobju so predpisani štirje kulturni dnevi v posameznem
šolskem letu, v drugem in tretjem triletju pa trije.
Glasbeno šolstvo
Izobra evalni programi, ki se izvajajo v glasbenih šolah, zajemajo predšolsko glasbeno
vzgojo, glasbeno in plesno pripravnico ter glasbeni in plesni program. Pouk instrumentov
in petja poteka individualno, pouk drugih predmetov pa skupinsko, poleg tega je za
glasbene šole obvezujoèe, da izvajajo tudi orkestre. Osnovni cilji izobra evanja v glasbeni
šoli so odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti, sooblikovanje osebnosti,
doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za zaèetek delovanja v ljubiteljskih
instrumentalnih ansamblih, orkestrih, pevskih zborih ter plesnih skupinah, pridobivanje
znanja za nadaljnje glasbeno in plesno izobra evanje, omogoèanje umetniškega
do ivljanja in izra anja ter omogoèanje osebnostnega razvoja uèencev v skladu z
njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja (Zakon o glasbenih šolah, 2000, 2006).
Lešnik (2009) ugotavlja, da si uèenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, elijo veè glasbenega
izobra evanja v osnovni šoli kot tisti, ki glasbene šole ne obiskujejo. Zato se uèenci, ki
obiskujejo glasbeno šolo, v veèjem številu udele ujejo glasbenega kro ka in pevskega
zbora, poleg tega imajo veèjo eljo po glasbenem poustvarjanju.
Koncertna ponudba za mlade poslušalce v Sloveniji
Umetniški programi za mladino pri nas potekajo e od leta 1920, ko je Orkestralno društvo
Glasbene matice zaèelo izvajati komentirane mladinske koncerte. Koncerti so bili
tematsko zaokro eni, uvodnemu predavanju je sledil glasbeni del, na katerem so nastopili
znani slovenski in tudi tuji glasbeniki (Šramel Vuèina, 2010). Na komentiranih koncertih
je komentator mladim poslušalcem pojasnjeval glasbene pojme, glasbene oblike,
anekdote o skladateljih in misli skladateljev o svojih opusih. Namen komentiranih
149
