Page 151 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 151
ela 7: Scenska in filmska glasba Letnica nastanka anja ivec ◆ glasbeno delovanje heriberta svetela v ljubljani
1928
Naslov dela 1929
1 Veronika Deseniška (predigra) 1930
2 Igra ljubezni in smrti (scenska glasba) 1934
3 Za ljubezen so zdravila (scenska glasba) 1937
1944
Sanje mladega mornarja (mladinska igra) 1946
4 Julij Cezar (scenska glasba)
5 Kar hočete ali na večer svetih kraljev (scenska glasba)
6 Miklova Zala za orkester (scenska glasba)
sklep
Heribert Svetel je svoje življenje zapisal glasbi, čeprav nikoli ni pridobil for-
malne akademske glasbene izobrazbe. Bil je glasbenik širokega obzorja, kar je
v okviru večtirnega delovanja kot pianist, zborovodja, dirigent, glasbeni peda-
gog, skladatelj, ravnatelj glasbene šole in publicist večkrat potrdil. V mladih le-
tih ga je zaznamovalo delovanje v ljubljanskih pevskih društvih, še posebej v
pevskem društvu Slavec in Narodnem železničarskem glasbenem društvu Slo-
ga, kjer je kot spiritus agens ves čas skrbel za društveni razvoj in napredek ter
užil ugled kot »pobudnik vsega novega« (Danev, 1955). Preko dela v profesio-
nalnih ustanovah, ljubljanski Operi in Drami, se je dodobra seznanil z odrsko
umetnostjo, kar ga je zagotovo spodbudilo h komponiranju večjih orkestralnih
del in opere. Skladateljsko obrt je usvajal polagoma ter se kalil z izkušnjami ob
delu. Pri tem je hodil po strogo začrtani poti, ki jo je takole predstavil (1929):
Z vsako vajo, z vsakim nastopom moramo več znati. Noben uspeh ni
sad prijetnih uric in zabave, temveč ga je treba odkupiti s trudom in
vztrajnostjo. Ako služimo umetnosti, se ne strašimo žrtev, ne stojimo
brezbrižno ob strani kulturnega prizadevanja drugih, marveč se za-
vedajmo, da smo člani tistega udejstvovanja, ki tvori v svoji skupnos-
ti narodno kulturo.
Obetajoče kritike, ki jih je žel kot glasbeni poustvarjalec v ljubljanskih
društvih in Operi, so bile za njegovo osebno glasbeno rast izjemnega pome-
na. Bržkone so ga privedle do prekoračitve rubikona, k odmiku od ljubiteljske
k profesionalni glasbeni ravni, ki jo je uresničil kot dirigent Slovenskega naro-
dnega gledališča v Mariboru.
151
1928
Naslov dela 1929
1 Veronika Deseniška (predigra) 1930
2 Igra ljubezni in smrti (scenska glasba) 1934
3 Za ljubezen so zdravila (scenska glasba) 1937
1944
Sanje mladega mornarja (mladinska igra) 1946
4 Julij Cezar (scenska glasba)
5 Kar hočete ali na večer svetih kraljev (scenska glasba)
6 Miklova Zala za orkester (scenska glasba)
sklep
Heribert Svetel je svoje življenje zapisal glasbi, čeprav nikoli ni pridobil for-
malne akademske glasbene izobrazbe. Bil je glasbenik širokega obzorja, kar je
v okviru večtirnega delovanja kot pianist, zborovodja, dirigent, glasbeni peda-
gog, skladatelj, ravnatelj glasbene šole in publicist večkrat potrdil. V mladih le-
tih ga je zaznamovalo delovanje v ljubljanskih pevskih društvih, še posebej v
pevskem društvu Slavec in Narodnem železničarskem glasbenem društvu Slo-
ga, kjer je kot spiritus agens ves čas skrbel za društveni razvoj in napredek ter
užil ugled kot »pobudnik vsega novega« (Danev, 1955). Preko dela v profesio-
nalnih ustanovah, ljubljanski Operi in Drami, se je dodobra seznanil z odrsko
umetnostjo, kar ga je zagotovo spodbudilo h komponiranju večjih orkestralnih
del in opere. Skladateljsko obrt je usvajal polagoma ter se kalil z izkušnjami ob
delu. Pri tem je hodil po strogo začrtani poti, ki jo je takole predstavil (1929):
Z vsako vajo, z vsakim nastopom moramo več znati. Noben uspeh ni
sad prijetnih uric in zabave, temveč ga je treba odkupiti s trudom in
vztrajnostjo. Ako služimo umetnosti, se ne strašimo žrtev, ne stojimo
brezbrižno ob strani kulturnega prizadevanja drugih, marveč se za-
vedajmo, da smo člani tistega udejstvovanja, ki tvori v svoji skupnos-
ti narodno kulturo.
Obetajoče kritike, ki jih je žel kot glasbeni poustvarjalec v ljubljanskih
društvih in Operi, so bile za njegovo osebno glasbeno rast izjemnega pome-
na. Bržkone so ga privedle do prekoračitve rubikona, k odmiku od ljubiteljske
k profesionalni glasbeni ravni, ki jo je uresničil kot dirigent Slovenskega naro-
dnega gledališča v Mariboru.
151
