Page 146 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 146
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 tisti, ki niso bili glasbeniki, a so gojili stanovsko zavest in dajali prostovoljne
prispevke, da je Sloga lahko opravljala svoje umetniško poslanstvo. Za potrebe
godbe in glasbene šole je Sloga kupovala inštrumente, najpogosteje pri podjetju
Vincenz Püchner v Kraslicah (Graslitz) na Čehoslovaškem. Društvena glasbi-
la so zahtevala redno vzdrževanje, kar pa tudi ni bil zanemarljiv strošek. Poleg
inštrumentalnega so bogatili tudi notni arhiv (Budkovič, 1995). Glasbena šola
je imela le simbolično učnino, ki je znašala v povprečju dvakrat manj kakor na
drugih tovrstnih glasbenih šolah (Danev, 1955).3 Gojenci iz najrevnejših dru-
žin pa so bili plačila celo oproščeni. Nekaterim od teh so v tedanji železničarski
menzi nudili še brezplačno hrano v obliki toplega obroka (Danev, 1955). Zavo-
ljo stalnega finančnega primanjkljaj, je bilo društvo prisiljeno najemati posoji-
la. Zato so oblikovali drzno idejo o ustanovitvi kina, za katerega sta bila glavna
pobudnika ravnatelj glasbene šole Heribert Svetel ter tedanji blagajnik in pred-
sednik šolskega odseka Jože Furlan. Idejo so realizirali leta 1933, ko so Jugoslo-
vanske državne železnice zasedle palačo Ljubljanskega dvora na Kolodvorski
ulici in so kinodvorano oddale Narodno železničarskem glasbenem društvu
Sloga. Začetki delovanja kina so bili ponovno prežeti s finančnimi preprekami.
Društvo ni imelo nobene opreme oz. kinoaparatur, pa še sam prostor je terjal
prenovo, zato je društvo vzelo posojilo, s katerim so lahko nabavili dva kinop-
rojektorja za zvočne filme (Bitenc, 1955). To je bila novost, saj so sicer prevla-
dovale aparature za neme filme. Člani društva so vse posle pri kinu opravljali
brezplačno, od pisarniških in blagajniških del, čiščenja, biljarterstva, do pisa-
nja reklam, idr., vse to, da bi hitreje odplačali dolg posojila. Majhno plačilo je
dobil edino kinooperater. Dohodki, ki so jih ustvarili s kinom, so pripomogli
k obstoju in razvoju glasbene šole (Bitenc, 1955).
med 2. svetovno vojno in tik po njej
Ob izbruhu vojne s Poljsko je bil Svetel vpoklican k vojakom in 4. septembra
1939 poslan v Gerovo na Hrvaško. Tam je kot komandir čete služil pri XI. ba-
taljonu II. planinskega polka (Življenjepis, b. l.). Kot pravi (Svetel, 1939), so bili
to težki časi:
Včeraj sem bil cel dan v blatu pri prejemanju in oddaji konj. Proti ve-
čeru so mi javili, da so moji vojaki na poti izgubili konja. Iz tega smra-
da, blata in umazanosti, mi neprestano uhajajo misli. Vedno mi roji-
jo po glavi glasbeni motivi. Pisal bi, če bi imel priliko in čas, četudi v
3 Učnina šole GM je 1. 1. 1926 za pouk klavirja in violine za posameznega učenca znašala 75 di-
narjev na mesec, k temu pa so morali prišteti še 25 dinarjev za pouk teoretičnih predmetov
(teorija glasbe, harmonija, kontrapunkt). Na Orglarski šoli je v šolskem letu 1925/26 učnina
za posameznega učenca za 1. leto učenja znašala 50 dinarjev na mesec, od 2. leta dalje pa 60
dinarjev na mesec. Učenci, ki so vadili na šolskih inštrumentih, so morali poravnati še vadni-
no, ki je znašala 10 dinarjev na mesec.
146
prispevke, da je Sloga lahko opravljala svoje umetniško poslanstvo. Za potrebe
godbe in glasbene šole je Sloga kupovala inštrumente, najpogosteje pri podjetju
Vincenz Püchner v Kraslicah (Graslitz) na Čehoslovaškem. Društvena glasbi-
la so zahtevala redno vzdrževanje, kar pa tudi ni bil zanemarljiv strošek. Poleg
inštrumentalnega so bogatili tudi notni arhiv (Budkovič, 1995). Glasbena šola
je imela le simbolično učnino, ki je znašala v povprečju dvakrat manj kakor na
drugih tovrstnih glasbenih šolah (Danev, 1955).3 Gojenci iz najrevnejših dru-
žin pa so bili plačila celo oproščeni. Nekaterim od teh so v tedanji železničarski
menzi nudili še brezplačno hrano v obliki toplega obroka (Danev, 1955). Zavo-
ljo stalnega finančnega primanjkljaj, je bilo društvo prisiljeno najemati posoji-
la. Zato so oblikovali drzno idejo o ustanovitvi kina, za katerega sta bila glavna
pobudnika ravnatelj glasbene šole Heribert Svetel ter tedanji blagajnik in pred-
sednik šolskega odseka Jože Furlan. Idejo so realizirali leta 1933, ko so Jugoslo-
vanske državne železnice zasedle palačo Ljubljanskega dvora na Kolodvorski
ulici in so kinodvorano oddale Narodno železničarskem glasbenem društvu
Sloga. Začetki delovanja kina so bili ponovno prežeti s finančnimi preprekami.
Društvo ni imelo nobene opreme oz. kinoaparatur, pa še sam prostor je terjal
prenovo, zato je društvo vzelo posojilo, s katerim so lahko nabavili dva kinop-
rojektorja za zvočne filme (Bitenc, 1955). To je bila novost, saj so sicer prevla-
dovale aparature za neme filme. Člani društva so vse posle pri kinu opravljali
brezplačno, od pisarniških in blagajniških del, čiščenja, biljarterstva, do pisa-
nja reklam, idr., vse to, da bi hitreje odplačali dolg posojila. Majhno plačilo je
dobil edino kinooperater. Dohodki, ki so jih ustvarili s kinom, so pripomogli
k obstoju in razvoju glasbene šole (Bitenc, 1955).
med 2. svetovno vojno in tik po njej
Ob izbruhu vojne s Poljsko je bil Svetel vpoklican k vojakom in 4. septembra
1939 poslan v Gerovo na Hrvaško. Tam je kot komandir čete služil pri XI. ba-
taljonu II. planinskega polka (Življenjepis, b. l.). Kot pravi (Svetel, 1939), so bili
to težki časi:
Včeraj sem bil cel dan v blatu pri prejemanju in oddaji konj. Proti ve-
čeru so mi javili, da so moji vojaki na poti izgubili konja. Iz tega smra-
da, blata in umazanosti, mi neprestano uhajajo misli. Vedno mi roji-
jo po glavi glasbeni motivi. Pisal bi, če bi imel priliko in čas, četudi v
3 Učnina šole GM je 1. 1. 1926 za pouk klavirja in violine za posameznega učenca znašala 75 di-
narjev na mesec, k temu pa so morali prišteti še 25 dinarjev za pouk teoretičnih predmetov
(teorija glasbe, harmonija, kontrapunkt). Na Orglarski šoli je v šolskem letu 1925/26 učnina
za posameznega učenca za 1. leto učenja znašala 50 dinarjev na mesec, od 2. leta dalje pa 60
dinarjev na mesec. Učenci, ki so vadili na šolskih inštrumentih, so morali poravnati še vadni-
no, ki je znašala 10 dinarjev na mesec.
146
