Page 147 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 147
tem skrajno neestetskem okolju. Pa ni skoro mogoče. Poizkusil bom anja ivec ◆ glasbeno delovanje heriberta svetela v ljubljani
enkrat na orgle. Čutim pa, da niso prsti več za klavir in da bo treba
dolgo, da bom zopet mogel v radiu ali na koncertu dati kaj iz našega
ljubega muzikalnega sveta. Težko je zapuščati sebe in biti druga na-
tura, ki je ni v meni.
Po zasedbi Jugoslavije se mu je 13. aprila 1941 uspelo prebiti skozi koče-
vske gozdove v Ljubljano. Od vojaške suknje se je po skupnih sedmih letih noš-
nje naposled le poslovil in se posvetil delu v glasbeni šoli Sloga. Zbor se je takoj
po okupaciji razšel, godba pa se je od italijanske zasedbe Ljubljane leta 1941 za-
vezala h kulturnemu molku in ves čas odklanjala zahteve okupatorja, naj nas-
topi (Življenjepis, b. l.). To tudi sicer ni bilo mogoče, ker je bilo članstvo zara-
di internirancev in odhodov v partizane močno zdesetkano (Podbregar, 1955).
Med drugo svetovno vojno je glasbena šola nemoteno delovala. Gojenci
so lahko glasbeno znanje pridobivali skozi celo koledarsko leto, saj so se Slogaši
domislili šolskih tekmovanj in počitniških tečajev, ki so jih organizirali in vo-
dili učitelji v prostorih šole (Svetel, 1941). Tekmovanja so se vršila kot interni
nastopi gojencev, s to razliko, da so poslušalci ocenjevali oza točkovali posame-
zne nastope. Ti so se vršili
za igranje na razna glasbila (praktično tolmačenje skladb in navodila
za njih izvajanje, oblika), solopetje, operna šola, osnovna teorija, prip-
ravljalni tečaj za harmonijo (nadaljevanje letošnjega tečaja in obno-
vitev novega), harmonija (nadaljevanje), komorna glasba, mladinsko
zborno petje, orkestralna igra in po potrebi tudi drugi tečaji. Pouk bo
tudi za razna glasbila v načelu skupinski in praktičen. Počitniški te-
čaji se bodo pričeli z mesecem julijem, le tečaj solopetja in operne šole
se bo pričel z avgustom. (»Počitniški tečaji v glasbeni šoli 'Sloga'«,
1941, str. 4)
Ti tečaji so bili izjemnega pomena, saj je bilo meščanom gibanje zunaj Lju-
bljane omejeno ali celo onemogočeno (Budkovič, 1995). Učnina za poletni tečaj
je bila določena glede na število prijavljenih učencev. Kot povedo viri, je učna
vnema pri sposobnih učencih še bolj narasla. Glasbena šola je presegla lokalne
okvire in s svojim delovanjem poslanstvo več kot le izpolnila. Iz njenih vrst je
izšlo nekaj vidnejših imen, ki so se poklicno zapisali glasbi, med drugim kon-
certna pianistka Jelka Suhadolnik Zalokar (1920−2013), operna pevca Mitja
Gregorač (1923−1997) in Miro Gregorin (1913−2007), glasbena pedagoga Janez
Bitenc (1925−2005) in Mirjana Turel (1928−) ter drugi.
Kinematograf Sloga je med okupirano Ljubljano nemoteno obratoval. De-
nar, ki ga je prinašal, je društvo v veliki meri naklonilo družinam partizanov in
internirancem. Nato so, predvsem zaradi strahu pred okupatorjevo zasego do-
hodka od kina, ustanovili knjižnico ter z veliko vnemo nabavljali strokovne in
leposlovne knjig, pa tudi znanstvena dela (Podbregar, 1955).
147
enkrat na orgle. Čutim pa, da niso prsti več za klavir in da bo treba
dolgo, da bom zopet mogel v radiu ali na koncertu dati kaj iz našega
ljubega muzikalnega sveta. Težko je zapuščati sebe in biti druga na-
tura, ki je ni v meni.
Po zasedbi Jugoslavije se mu je 13. aprila 1941 uspelo prebiti skozi koče-
vske gozdove v Ljubljano. Od vojaške suknje se je po skupnih sedmih letih noš-
nje naposled le poslovil in se posvetil delu v glasbeni šoli Sloga. Zbor se je takoj
po okupaciji razšel, godba pa se je od italijanske zasedbe Ljubljane leta 1941 za-
vezala h kulturnemu molku in ves čas odklanjala zahteve okupatorja, naj nas-
topi (Življenjepis, b. l.). To tudi sicer ni bilo mogoče, ker je bilo članstvo zara-
di internirancev in odhodov v partizane močno zdesetkano (Podbregar, 1955).
Med drugo svetovno vojno je glasbena šola nemoteno delovala. Gojenci
so lahko glasbeno znanje pridobivali skozi celo koledarsko leto, saj so se Slogaši
domislili šolskih tekmovanj in počitniških tečajev, ki so jih organizirali in vo-
dili učitelji v prostorih šole (Svetel, 1941). Tekmovanja so se vršila kot interni
nastopi gojencev, s to razliko, da so poslušalci ocenjevali oza točkovali posame-
zne nastope. Ti so se vršili
za igranje na razna glasbila (praktično tolmačenje skladb in navodila
za njih izvajanje, oblika), solopetje, operna šola, osnovna teorija, prip-
ravljalni tečaj za harmonijo (nadaljevanje letošnjega tečaja in obno-
vitev novega), harmonija (nadaljevanje), komorna glasba, mladinsko
zborno petje, orkestralna igra in po potrebi tudi drugi tečaji. Pouk bo
tudi za razna glasbila v načelu skupinski in praktičen. Počitniški te-
čaji se bodo pričeli z mesecem julijem, le tečaj solopetja in operne šole
se bo pričel z avgustom. (»Počitniški tečaji v glasbeni šoli 'Sloga'«,
1941, str. 4)
Ti tečaji so bili izjemnega pomena, saj je bilo meščanom gibanje zunaj Lju-
bljane omejeno ali celo onemogočeno (Budkovič, 1995). Učnina za poletni tečaj
je bila določena glede na število prijavljenih učencev. Kot povedo viri, je učna
vnema pri sposobnih učencih še bolj narasla. Glasbena šola je presegla lokalne
okvire in s svojim delovanjem poslanstvo več kot le izpolnila. Iz njenih vrst je
izšlo nekaj vidnejših imen, ki so se poklicno zapisali glasbi, med drugim kon-
certna pianistka Jelka Suhadolnik Zalokar (1920−2013), operna pevca Mitja
Gregorač (1923−1997) in Miro Gregorin (1913−2007), glasbena pedagoga Janez
Bitenc (1925−2005) in Mirjana Turel (1928−) ter drugi.
Kinematograf Sloga je med okupirano Ljubljano nemoteno obratoval. De-
nar, ki ga je prinašal, je društvo v veliki meri naklonilo družinam partizanov in
internirancem. Nato so, predvsem zaradi strahu pred okupatorjevo zasego do-
hodka od kina, ustanovili knjižnico ter z veliko vnemo nabavljali strokovne in
leposlovne knjig, pa tudi znanstvena dela (Podbregar, 1955).
147
