Page 148 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 148
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Po osvoboditvi leta 1945 je vodenje zbora in godbe ponovno prevzel Svetel.
9. maja je bila prav godba Sloge prva, ki je z domačimi koračnicami pozdravila
osvobodilno vojsko in navdušene Ljubljančane.
Leta 1946 se je Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga reorgani-
ziralo in preimenovalo v KUD Tine Rožanc. K spremembi je najbrž botrovala
sprememba zakonodaje o društvih konec leta 1945. Slednjo je slovenska oblast
izrabljala in podporo nudila zgolj tistim društvom, ki so formalno pristajala na
program Osvobodilne fronte. Ostale prosilce je zavračala, predvsem tiste, ki so
bili registrirani pred aprilom 1941 (Gabrič, 1996). Posledično je glasbena šola
prenehala z delovanjem. Rožanci pa so razširili delokrog z ustanavljanjem no-
vih sekcij in poleg pevske ter godbene poslej vzdrževali še dramske, plesne in li-
kovne odseke ter tamburaški orkester. Prav tako se je na novo formiral zbor, saj
se veliko nekdanjih članov ni vrnilo v pevske vrste. Kino Sloga je deloval do leta
1946, ko so vse kinematografe podržavili, ime pa je ostalo, saj je pod tem ime-
nom kino deloval do začetka 90. let preteklega stoletja.
Po Svetelovem odhodu v Maribor leta 1946, je njegovo mesto v Narodno
železničarskem društvu Sloga prevzel zborovodja, skladatelj in pedagog Vasi-
lij Mirk (»Dolga in trda, a svetla je bila naša pot«, 1955). Svetel je na povabi-
lo Slovenskega narodnega gledališča Maribor 4. novembra 1946 sledil svoje-
mu notranjemu klicu, da bi se poklicno posvetil glasbi, na katerega se je odzval:
»Pozno, a ne prepozno!« (Keršič Svetel, 2018)
svetelov skladateljski opus do leta 19464
Zaradi umanjkanja predhodnih raziskav pomenijo partiture Svetelovih skladb
težišče raziskovanja njegovega opusa, ki je količinsko dokaj obsežen in šteje
okoli šestdeset zborov, preko štirideset samospevov in enako število komornih
skladb za raznovrstne zasedbe. Nekoliko skromnejši je obseg orkestralnih in
koncertantnih del ter scenske glasbe (Potočnik, 1980).
Razvrščanje Svetelovih ustvarjenih del po posameznih zvrsteh ne
predstavlja večjega izziva, saj je skladatelj praviloma ustvarjal za tradicionalne,
že uveljavljene sestave. V opusu zasledimo samospeve, zbore, komorna dela za
različne sestave in inštrumentalne skladbe za različne inštrumente, predvsem
za klavir, orkestralna dela za veliki, mali, godalni in pihalni orkester, koncer-
te, kantate, scensko in filmsko glasbo. Težišče Svetelovega zgodnjega opusa (do
leta 1946) po večini sestavljajo samospevi, dela za posamezne inštrumente (pre-
težno klavir in orgle) ter komorna dela. Zavedal se je tudi dejstva, da je v njego-
vem okolju primanjkovalo ustrezne didaktične literature, zato je za društvene
potrebe pisal (klavirske skladbe, komorna in orkestrska dela). Ta njegov zgo-
4 Na tej stopnji raziskave nismo zajeli celotnega opusa, saj pri nekaterih delih (pretežno zborih)
še ni bilo moč pridobiti letnice nastanka. Tovrstna dela zato niso vključena v pričujoč popis.
148
9. maja je bila prav godba Sloge prva, ki je z domačimi koračnicami pozdravila
osvobodilno vojsko in navdušene Ljubljančane.
Leta 1946 se je Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga reorgani-
ziralo in preimenovalo v KUD Tine Rožanc. K spremembi je najbrž botrovala
sprememba zakonodaje o društvih konec leta 1945. Slednjo je slovenska oblast
izrabljala in podporo nudila zgolj tistim društvom, ki so formalno pristajala na
program Osvobodilne fronte. Ostale prosilce je zavračala, predvsem tiste, ki so
bili registrirani pred aprilom 1941 (Gabrič, 1996). Posledično je glasbena šola
prenehala z delovanjem. Rožanci pa so razširili delokrog z ustanavljanjem no-
vih sekcij in poleg pevske ter godbene poslej vzdrževali še dramske, plesne in li-
kovne odseke ter tamburaški orkester. Prav tako se je na novo formiral zbor, saj
se veliko nekdanjih članov ni vrnilo v pevske vrste. Kino Sloga je deloval do leta
1946, ko so vse kinematografe podržavili, ime pa je ostalo, saj je pod tem ime-
nom kino deloval do začetka 90. let preteklega stoletja.
Po Svetelovem odhodu v Maribor leta 1946, je njegovo mesto v Narodno
železničarskem društvu Sloga prevzel zborovodja, skladatelj in pedagog Vasi-
lij Mirk (»Dolga in trda, a svetla je bila naša pot«, 1955). Svetel je na povabi-
lo Slovenskega narodnega gledališča Maribor 4. novembra 1946 sledil svoje-
mu notranjemu klicu, da bi se poklicno posvetil glasbi, na katerega se je odzval:
»Pozno, a ne prepozno!« (Keršič Svetel, 2018)
svetelov skladateljski opus do leta 19464
Zaradi umanjkanja predhodnih raziskav pomenijo partiture Svetelovih skladb
težišče raziskovanja njegovega opusa, ki je količinsko dokaj obsežen in šteje
okoli šestdeset zborov, preko štirideset samospevov in enako število komornih
skladb za raznovrstne zasedbe. Nekoliko skromnejši je obseg orkestralnih in
koncertantnih del ter scenske glasbe (Potočnik, 1980).
Razvrščanje Svetelovih ustvarjenih del po posameznih zvrsteh ne
predstavlja večjega izziva, saj je skladatelj praviloma ustvarjal za tradicionalne,
že uveljavljene sestave. V opusu zasledimo samospeve, zbore, komorna dela za
različne sestave in inštrumentalne skladbe za različne inštrumente, predvsem
za klavir, orkestralna dela za veliki, mali, godalni in pihalni orkester, koncer-
te, kantate, scensko in filmsko glasbo. Težišče Svetelovega zgodnjega opusa (do
leta 1946) po večini sestavljajo samospevi, dela za posamezne inštrumente (pre-
težno klavir in orgle) ter komorna dela. Zavedal se je tudi dejstva, da je v njego-
vem okolju primanjkovalo ustrezne didaktične literature, zato je za društvene
potrebe pisal (klavirske skladbe, komorna in orkestrska dela). Ta njegov zgo-
4 Na tej stopnji raziskave nismo zajeli celotnega opusa, saj pri nekaterih delih (pretežno zborih)
še ni bilo moč pridobiti letnice nastanka. Tovrstna dela zato niso vključena v pričujoč popis.
148
