Page 19 - Bandelj, Dunja, Matjaž Hladnik, Alenka Baruca Arbeiter. 2020. Tehnološke smernice za gojenje laškega smilja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Škodljivci in bolezni
laškega smilja

Laški smilj je relativno nova kultura v kmetijski pridelavi, zato na področju
varstva rastline ni veliko strokovnih in znanstvenih izsledkov. Laški smilj naj bi bil
relativno odporen na bolezni in škodljivce, vendar pa v pridelavi v monokulturi in na
večjih površinah lahko pride do pojava škodljivcev in glivičnih okužb, ki povzročajo
bolezni. V Hercegovini so Ostojić in sod. (2018) spremljali več nasadov in največjo
škodo zaznali pri mladih sadikah zaradi ličink metulja osatnika (Vanessa cardui L.), ki
se prehranjujejo z nebinovakami. Veliko škodo povzročajo tudi odrasli hrošči dveh vrst
rilčkarjev (Phyllobius argentatus L. in Phyllobius oblongus L.). Škodo povzročajo tudi
prave listne uši iz rodu Macrosiphoniella. Med škodljivce laškega smilja se uvrščajo
še ščitasta uš, molj, cvetlični resar, listni zavrtači. V nekaterih nasadih laškega smilja
delajo škodo tudi ličinke dveh vrst moljev (Bucculatrix helichrysella Constant in
Coleophora helichrysiella Krone), a na Hrvaškem teh dveh škodljivcev še niso zaznali
(Pohajda in sod., 2015).

Slika 9: Uši na laškem smilju sesajo rastlinski sok

Med boleznimi poročajo o sivi plesni (Botrytis sp.), ki se pojavi v vlažnem okolju.
Talna gliva rodu Rhizoctonia sp. se lahko pojavi v fazi pridelave in gojenja sadik
in prizadene mlade rastline. Na težkih tleh so v hladnem in vlažnem okolju zaznali
talno glivo iz rodu Pythium sp. Ob stresnih okoliščinah se lahko pojavi tudi črna listna
pegavost (Aternaria sp.) (Pohajda in sod., 2015). V Srbiji poročajo o pojavu glive
ogljene trohnobe soje (Macrophomina phaseolina (Tassi) Goid.) (Pavlovic in sod.,
2015).

17