Page 22 - Bandelj, Dunja, Matjaž Hladnik, Alenka Baruca Arbeiter. 2020. Tehnološke smernice za gojenje laškega smilja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
Količina pridelka je odvisna od starosti nasada, ekoloških dejavnikov okolja
(Pohajda in sod., 2015) ter podvrste laškega smilja, ki ga gojimo. Pri pridelavi laškega
smilja za suhe cvetove poročajo, da je pridelek v letih polne rodnosti nasada med 7
in 8 ton/ha iz katerega dobijo od 3,5 do 4 ton/ha posušenega cvetja. Požet rastlinski
material sušijo naravno ali v sušilnicah. Naravno sušenje pride v poštev v primeru
manjših količin pridelka. Pri postopku naravnega sušenja je potrebno zagotoviti
kroženje zraka. Požet rastlinski material običajno položijo v tankem sloju na mreže z
lesenim okvirjem. Pri debelejših slojih lahko pride do gnitja in razvoja plesni. Sušenje
ne sme potekati direktno na sončni svetlobi in rastlinski material ne sme biti dostopen
majhnim živalim in pticam. V sušilnicah se rastlinski material suši pri temperaturi med
35 in 40 ºC (Pohajda in sod., 2015).
Eterično olje pridobivajo s parno destilacijo ali destilacijo z vodo in paro.
Destilira se sveže požet material in za ohranjanje biološko pomembnih sestavin
je ključno, da destilacijo izvedemo v čim krajšem času - do največ 24 ur po žetvi.
Pričakovan pridelek eteričnega olja niha med 8 in 12 kg/ha. Iz 750 kg svežega
laškega smilja pridelajo kilogram eteričnega olja (Pohajda in sod., 2015). Pri
destilaciji z vodo in vodno paro se uporablja sistem enega kotla, ki vsebuje prostor
za vodo, nad njim pa je perforirana plošča, na katero se razprostre rastlinski
material, s čimer se prepreči neposreden stik med vodo in rastlinskim materialom.
Segreta voda prehaja v paro, ki pronica skozi rastlinski material in se tako obogati
z eteričnimi sestavinami. Obogatena para prehaja preko cevi v kondenzator, kjer se
ohlaja. Mešanica oljne in vodne faze se nato loči v florentinski posodi zaradi razlike
v gostoti in topnosti. Pri destilaciji s paro pa se poslužujemo sistema dveh kotlov,
kjer je prvi namenjen generiranju vodne pare, ki se jo po ceveh dovaja v drugi
kotel z rastlinskim materialom. Toplota vodne pare poruši celične strukture rastline,
zato se esencialne spojine sproščajo iz rastlinskega materiala (Tongnuanchan in
Benjakul, 2014). Produkta destilacije sta hidrolat (vodna faza - hlapne snovi, ki
so topne v vodi) in eterično olje (oljna faza - hlapne snovi, ki niso topne v vodi)
(Kočevar Glavač, 2018).
Pravilno shranjevanje eteričnega olja je pomembno z vidika ohranjanja
kakovosti in farmakoloških lastnosti. Spojine eteričnih olj so namreč podvržene
reakcijam razgradnje in kemijskim pretvorbam. Na primer, za lipofilne terpenoide,
ki običajno predstavljajo največji delež v eteričnem olju, je znano, da so termolabilni
(obstojnost odvisna od temperature) ter da lahko hitro oksidirajo ali hidrolizirajo. Na
obstojnost bioloških učinkovin torej poleg temperature, vplivajo še prisotnost kisika,
svetlobe in po nekaterih virih tudi vode. Raziskav na področju sprememb kemijske
sestave, obstojnosti in vpliva pogojev shranjevanja na kakovost eteričnega olja, ni
prav veliko, oziroma raziskovalci menijo, da je potrebno eterično olje vsake rastlinske
vrste proučiti posebej (Turek in Stintzing, 2013). Strokovnjaki svetujejo, da se eterično
olje shranjuje v zaprtih in temnih stekleničkah, pri nižjih temperaturah (4 °C), ki
upočasnijo kemijske in encimske reakcije.
20
(Pohajda in sod., 2015) ter podvrste laškega smilja, ki ga gojimo. Pri pridelavi laškega
smilja za suhe cvetove poročajo, da je pridelek v letih polne rodnosti nasada med 7
in 8 ton/ha iz katerega dobijo od 3,5 do 4 ton/ha posušenega cvetja. Požet rastlinski
material sušijo naravno ali v sušilnicah. Naravno sušenje pride v poštev v primeru
manjših količin pridelka. Pri postopku naravnega sušenja je potrebno zagotoviti
kroženje zraka. Požet rastlinski material običajno položijo v tankem sloju na mreže z
lesenim okvirjem. Pri debelejših slojih lahko pride do gnitja in razvoja plesni. Sušenje
ne sme potekati direktno na sončni svetlobi in rastlinski material ne sme biti dostopen
majhnim živalim in pticam. V sušilnicah se rastlinski material suši pri temperaturi med
35 in 40 ºC (Pohajda in sod., 2015).
Eterično olje pridobivajo s parno destilacijo ali destilacijo z vodo in paro.
Destilira se sveže požet material in za ohranjanje biološko pomembnih sestavin
je ključno, da destilacijo izvedemo v čim krajšem času - do največ 24 ur po žetvi.
Pričakovan pridelek eteričnega olja niha med 8 in 12 kg/ha. Iz 750 kg svežega
laškega smilja pridelajo kilogram eteričnega olja (Pohajda in sod., 2015). Pri
destilaciji z vodo in vodno paro se uporablja sistem enega kotla, ki vsebuje prostor
za vodo, nad njim pa je perforirana plošča, na katero se razprostre rastlinski
material, s čimer se prepreči neposreden stik med vodo in rastlinskim materialom.
Segreta voda prehaja v paro, ki pronica skozi rastlinski material in se tako obogati
z eteričnimi sestavinami. Obogatena para prehaja preko cevi v kondenzator, kjer se
ohlaja. Mešanica oljne in vodne faze se nato loči v florentinski posodi zaradi razlike
v gostoti in topnosti. Pri destilaciji s paro pa se poslužujemo sistema dveh kotlov,
kjer je prvi namenjen generiranju vodne pare, ki se jo po ceveh dovaja v drugi
kotel z rastlinskim materialom. Toplota vodne pare poruši celične strukture rastline,
zato se esencialne spojine sproščajo iz rastlinskega materiala (Tongnuanchan in
Benjakul, 2014). Produkta destilacije sta hidrolat (vodna faza - hlapne snovi, ki
so topne v vodi) in eterično olje (oljna faza - hlapne snovi, ki niso topne v vodi)
(Kočevar Glavač, 2018).
Pravilno shranjevanje eteričnega olja je pomembno z vidika ohranjanja
kakovosti in farmakoloških lastnosti. Spojine eteričnih olj so namreč podvržene
reakcijam razgradnje in kemijskim pretvorbam. Na primer, za lipofilne terpenoide,
ki običajno predstavljajo največji delež v eteričnem olju, je znano, da so termolabilni
(obstojnost odvisna od temperature) ter da lahko hitro oksidirajo ali hidrolizirajo. Na
obstojnost bioloških učinkovin torej poleg temperature, vplivajo še prisotnost kisika,
svetlobe in po nekaterih virih tudi vode. Raziskav na področju sprememb kemijske
sestave, obstojnosti in vpliva pogojev shranjevanja na kakovost eteričnega olja, ni
prav veliko, oziroma raziskovalci menijo, da je potrebno eterično olje vsake rastlinske
vrste proučiti posebej (Turek in Stintzing, 2013). Strokovnjaki svetujejo, da se eterično
olje shranjuje v zaprtih in temnih stekleničkah, pri nižjih temperaturah (4 °C), ki
upočasnijo kemijske in encimske reakcije.
20
