Page 20 - Bandelj, Dunja, Matjaž Hladnik, Alenka Baruca Arbeiter. 2020. Tehnološke smernice za gojenje laškega smilja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 20
Slika 10: Odrasla pikapolonica in njene ličinke se prehranjujejo z listnimi ušmi
Tudi v nasadu laškega smilja na Purissimi redno spremljamo prisotnost
morebitnih škodljivcev, med katerimi smo do sedaj zabeležili le uši. Istočasno je v
nasadu zelo veliko sedempikčastih pikapolonic (Coccinella septempunctata L.) ter
njihovih ličink in za oboje velja, da se prehranjujejo z ušmi in najverjetneje preprečujejo,
da bi le-te povzročile v nasadu večjo škodo. V sodelovanju z entomologi UP FAMNIT
smo identificirali še posamezne ščitaste stenice iz rodu Lygus sp. (Heteroptera:
Pentatomidae), ki so večinoma rastlinojede in sesajo rastlinske sokove ter s tem
poškodujejo rastline. Med koristnejšimi organizmi so bili v nasadu identificirani
skakači (Colembola), ki se večinoma prehranjujejo z glivami. V nasadu laškega smilja
je na splošno opaziti veliko pestrost: metulji iz družine sovk (Lepidoptera: Noctuidae),
različni pajki (Araneae), suhe južine iz skupine tipalcev (Opiliones: Palpatores), ose
vrste Vespa germanica L, mravlje.
Ker laški smilj gojimo za neposredno uporabo v prehrani ter zaradi eteričnega
olja, je priporočljivo, da bolezni in škodljivce poskušamo omejiti z ustreznimi
agrotehničnimi ukrepi v nasadu. Na področju pridelave zelišč v Republiki Sloveniji
še nimamo izdelanih smernic ali priporočil za varstvo zelišč. Potreba po vzpostavitvi
sistema za napovedovanje pojava škodljivih organizmov in varstva zelišč, vključno z
registracijo FFS (tudi za ekološko pridelavo), je bila prepoznana s sprejetjem Smernic
razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016-2021 (Ukrep 7) (Marjetič Žnider,
2016).
V izogib boleznim in škodljivcem lahko največ naredimo sami tako, da si
zagotovimo zdrav sadilni material in izberemo lego in tla, ki bodo zagotavljala
ugodne ekološke razmere za gojenje laškega smilja. V ustreznih ekološkimi razmerah
je bistveno lažje vzpostaviti in ohranjati ravnovesje in ustrezne interakcije med
organizmi.
18
Tudi v nasadu laškega smilja na Purissimi redno spremljamo prisotnost
morebitnih škodljivcev, med katerimi smo do sedaj zabeležili le uši. Istočasno je v
nasadu zelo veliko sedempikčastih pikapolonic (Coccinella septempunctata L.) ter
njihovih ličink in za oboje velja, da se prehranjujejo z ušmi in najverjetneje preprečujejo,
da bi le-te povzročile v nasadu večjo škodo. V sodelovanju z entomologi UP FAMNIT
smo identificirali še posamezne ščitaste stenice iz rodu Lygus sp. (Heteroptera:
Pentatomidae), ki so večinoma rastlinojede in sesajo rastlinske sokove ter s tem
poškodujejo rastline. Med koristnejšimi organizmi so bili v nasadu identificirani
skakači (Colembola), ki se večinoma prehranjujejo z glivami. V nasadu laškega smilja
je na splošno opaziti veliko pestrost: metulji iz družine sovk (Lepidoptera: Noctuidae),
različni pajki (Araneae), suhe južine iz skupine tipalcev (Opiliones: Palpatores), ose
vrste Vespa germanica L, mravlje.
Ker laški smilj gojimo za neposredno uporabo v prehrani ter zaradi eteričnega
olja, je priporočljivo, da bolezni in škodljivce poskušamo omejiti z ustreznimi
agrotehničnimi ukrepi v nasadu. Na področju pridelave zelišč v Republiki Sloveniji
še nimamo izdelanih smernic ali priporočil za varstvo zelišč. Potreba po vzpostavitvi
sistema za napovedovanje pojava škodljivih organizmov in varstva zelišč, vključno z
registracijo FFS (tudi za ekološko pridelavo), je bila prepoznana s sprejetjem Smernic
razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016-2021 (Ukrep 7) (Marjetič Žnider,
2016).
V izogib boleznim in škodljivcem lahko največ naredimo sami tako, da si
zagotovimo zdrav sadilni material in izberemo lego in tla, ki bodo zagotavljala
ugodne ekološke razmere za gojenje laškega smilja. V ustreznih ekološkimi razmerah
je bistveno lažje vzpostaviti in ohranjati ravnovesje in ustrezne interakcije med
organizmi.
18
