Page 19 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 19

ve proizvodne dejavnike oziroma inpute. Na enak način lahko opredeli-
mo proizvajalce kot tehnično učinkovite, ko pri proizvodnji določenega
obsega outputa uporabljajo najmanjši možni obseg proizvodnih dejavni-
kov oziroma inputov skladno z razpoložljivo tehnologijo (Coelli, Prasa-
da Rao in Battese 1998; Coelli idr. 2005; Fried, Lovell in Schmidt 2008;
Greene 2008). Koopmans (1951) v svojem delu navaja, da je proizvajalec
tehnično učinkovit, če mora ob povečanju posameznega outputa zmanj-
šati količino vsaj enega od preostalih outputov, ali v primeru, ko mora
povečati količino vsaj enega od uporabljenih inputov. Koopmans (1951)
v nadaljevanju navaja, da je proizvajalec tehnično učinkovit, če mora ob
zmanjšanju količine posameznega inputa povečati količino vsaj enega od
preostalih inputov, ali v primeru, ko mora zmanjšati količino vsaj enega
od proizvedenih outputov. Tehnično učinkovit proizvajalec lahko torej
dano raven outputa proizvede z manjšo količino uporabljenih inputov,
druga možnost pa je, da z dano količino inputov proizvede višjo raven
outp­ uta (Daraio in Simar 2007).

Slika 1: Tehnični učinkovitost in neučinkovitost, usmerjeni k inputom
Vir: prirejeno po Coelli idr. (2005, 52).

Tehnično učinkovitost, kjer mora proizvajalec proizvajati dan obseg
outputa z najmanjšim obsegom inputov, imenujemo mera tehnične učin-
kovitosti, usmerjena k inputom, ki sta jo Debreu (1951) in Farrell (1957)
opredelila kot največje možno sorazmerno zmanjšanje inputov glede na
dano raven outputa in razpoložljive tehnologije. Tehnično učinkoviti
proizvajalci so torej tisti, ki uporabljajo najugodnejše razmerje med raz-
ličnimi inputi. V primerjavi s tehnično neučinkovitimi proizvajalci lahko