Page 153 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 153
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 153
- da je med splošnimi bolnišnicami tehnologija naključno poraz-
deljena, kar pomeni, da imajo nekatere manjše bolnišnice staro
tehnologijo, druge imajo naprednejšo tehnologijo, in enako velja
tudi za velike bolnišnice;
- da je podjetniška sposobnost naključno povezana z različnimi
velikostmi splošnih bolnišnic.
Presečni podatki so nam omogočili izdelavo opisnih in sklepnih sta-
tistik. Da bi dosegli cilje ocenjevanja dolgoročnih stroškovnih funkcij,
smo uporabili opisno statistiko, vključno z mediano, odstotki in povpreč-
ji. Regresijsko analizo smo uporabili za oceno različnih stroškovnih funk-
cij na dolgi rok. Obstaja več razlogov za sprejetje tega postopka v okviru
ocenjevanja dolgoročnih stroškovnih funkcij. V prvi vrsti presečni podat-
ki prihajajo iz različnih bolnišnic z različno velikostjo proizvodnih obra-
tov, drugič, vsi podatki so zbrani v istem časovnem trenutku, kar pome-
ni, da ni mogoče, da bi se tehnologija spreminjala, tretjič, ni potrebe po
obravnavanju sprememb cen.
Dolgoročno stroškovno funkcijo izvajalca zdravstvene dejavnosti
smo ocenili na podlagi presečnih podatkov, pri čemer se zavedamo, da
regresijska analiza ni popolnoma primerna metoda, saj razpolagamo z
majhnim številom enot opazovanja, zato smo pri ocenjevanju dolgoroč-
nih stroškovnih funkcij definirali deset različnih regresijskih modelov, ki
se nanašajo na podatke o izvajalcih za obdobje od leta 2005 do leta 2014.
To pomeni, da so v prvem regresijskem modelu vključeni podatki splo-
šnih bolnišnic za leto 2005, v drugem so zajeti podatki za leto 2006, v tret-
jem so podatki za leto 2007, v četrtem so vključeni podatki za leto 2008,
v petem so zajeti podatki za leto 2009, v šestem so podatki za leto 2010,
v sedmem so vključeni podatki za leto 2011, v osmem so zajeti podatki
za leto 2012, v devetem so podatki za leto 2013 in v desetem so vključe-
ni podatki splošnih bolnišnic za leto 2014. Najlaže bi ustrezno dolgoroč-
no stroškovno funkcijo izvajalca zdravstvene dejavnosti seveda pridobili
na osnovi presečnih podatkov večjega števila splošnih bolnišnic, kar pa je
mogoče zgolj v državah, kjer znotraj sistema zdravstvenega varstva deluje
večje število splošnih bolnišnic.
Posamičen regresijski model in iz njega izhajajoča dolgoročna stro-
škovna funkcija sicer veliko povesta o zakonitostih gibanja funkcije v
opazovanem letu, vendar pa lahko posamezni specifični dejavniki, ki se
odražajo v poslovanju splošnih bolnišnic znotraj tega leta, pomembno
vplivajo na obliko dolgoročne stroškovne funkcije. Temu smo se izogni-
li tako, da smo poiskali deset dolgoročnih stroškovnih funkciji, ki teme-
ljijo na podatkih desetih različnih let, pri čemer smo poskušali opredeliti
- da je med splošnimi bolnišnicami tehnologija naključno poraz-
deljena, kar pomeni, da imajo nekatere manjše bolnišnice staro
tehnologijo, druge imajo naprednejšo tehnologijo, in enako velja
tudi za velike bolnišnice;
- da je podjetniška sposobnost naključno povezana z različnimi
velikostmi splošnih bolnišnic.
Presečni podatki so nam omogočili izdelavo opisnih in sklepnih sta-
tistik. Da bi dosegli cilje ocenjevanja dolgoročnih stroškovnih funkcij,
smo uporabili opisno statistiko, vključno z mediano, odstotki in povpreč-
ji. Regresijsko analizo smo uporabili za oceno različnih stroškovnih funk-
cij na dolgi rok. Obstaja več razlogov za sprejetje tega postopka v okviru
ocenjevanja dolgoročnih stroškovnih funkcij. V prvi vrsti presečni podat-
ki prihajajo iz različnih bolnišnic z različno velikostjo proizvodnih obra-
tov, drugič, vsi podatki so zbrani v istem časovnem trenutku, kar pome-
ni, da ni mogoče, da bi se tehnologija spreminjala, tretjič, ni potrebe po
obravnavanju sprememb cen.
Dolgoročno stroškovno funkcijo izvajalca zdravstvene dejavnosti
smo ocenili na podlagi presečnih podatkov, pri čemer se zavedamo, da
regresijska analiza ni popolnoma primerna metoda, saj razpolagamo z
majhnim številom enot opazovanja, zato smo pri ocenjevanju dolgoroč-
nih stroškovnih funkcij definirali deset različnih regresijskih modelov, ki
se nanašajo na podatke o izvajalcih za obdobje od leta 2005 do leta 2014.
To pomeni, da so v prvem regresijskem modelu vključeni podatki splo-
šnih bolnišnic za leto 2005, v drugem so zajeti podatki za leto 2006, v tret-
jem so podatki za leto 2007, v četrtem so vključeni podatki za leto 2008,
v petem so zajeti podatki za leto 2009, v šestem so podatki za leto 2010,
v sedmem so vključeni podatki za leto 2011, v osmem so zajeti podatki
za leto 2012, v devetem so podatki za leto 2013 in v desetem so vključe-
ni podatki splošnih bolnišnic za leto 2014. Najlaže bi ustrezno dolgoroč-
no stroškovno funkcijo izvajalca zdravstvene dejavnosti seveda pridobili
na osnovi presečnih podatkov večjega števila splošnih bolnišnic, kar pa je
mogoče zgolj v državah, kjer znotraj sistema zdravstvenega varstva deluje
večje število splošnih bolnišnic.
Posamičen regresijski model in iz njega izhajajoča dolgoročna stro-
škovna funkcija sicer veliko povesta o zakonitostih gibanja funkcije v
opazovanem letu, vendar pa lahko posamezni specifični dejavniki, ki se
odražajo v poslovanju splošnih bolnišnic znotraj tega leta, pomembno
vplivajo na obliko dolgoročne stroškovne funkcije. Temu smo se izogni-
li tako, da smo poiskali deset dolgoročnih stroškovnih funkciji, ki teme-
ljijo na podatkih desetih različnih let, pri čemer smo poskušali opredeliti
