Page 151 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 151
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 151
izhaja iz značilnosti in ob pogojih, ki jih je mogoče doseči znotraj sloven-
skega zdravstvenega sistema.
V Sloveniji deluje šestindvajset bolnišnic, med katerimi sta dve uni-
verzitetni bolnišnici, deset je splošnih bolnišnic in štirinajst je specialnih
bolnišnic. V tem delu preučujemo optimalno velikost slovenske splošne
bolnišnice, kar pomeni, da analiziramo zgolj slovenske splošne bolni-
šnice, medtem ko specialnih bolnišnic v vzorec ne vključujemo. Znot-
raj vzorca je namreč treba zagotoviti čim večjo homogenost opazovanih
enot. Pri tem smo iz analize izključili Univerzitetni klinični center Lju-
bljana, saj je za potrebe ocene dolgoročne stroškovne funkcije treba zago-
toviti, da imajo vsi proizvodni obrati v preučevanem vzorcu enako teh-
nologijo. Univerzitetni klinični center Ljubljana je terciarna zdravstvena
ustanova, ki obravnava najtežje bolnike in skladno s tem se tudi njegova
tehnologija razlikuje v primerjavi z ostalimi slovenskimi splošnimi bol-
nišnicami. Iz nabora podatkov bi lahko sicer izključili tudi Univerzitetni
klinični center Maribor, vendar se je ta nedavno preoblikoval iz splošne
bolnišnice v univerzitetno, kar pomeni, da je njegova proizvodna tehno-
logija primerljiva s tehnologijo preostalih splošnih bolnišnic. V nabor po-
datkov smo tako vključili deset splošnih bolnišnic in eno univerzitetno
bolnišnico.
Za potrebe regresijske analize smo pridobili podatke za enajst splo-
šnih bolnišnic, ki delujejo znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejav-
nosti v Sloveniji. Vzorec slovenskih splošnih bolnišnic tako predstavlja
enajst bolnišnic, in sicer Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica
Celje, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bol-
nišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Nova Gorica, Splošna bol-
nišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Ptuj, Splošna bolnišnica Slo-
venj Gradec, Splošna bolnišnica Trbovlje in Univerzitetni klinični center
Maribor.
Pri ocenjevanju optimalne velikosti slovenske splošne bolnišnice smo
uporabili podatke iz letnih in strokovnih poročil enajstih analiziranih
splošnih bolnišnic v desetletnem obdobju, in sicer med letom 2005 in le-
tom 2014. Prvi temeljni vir podatkov o stroških posameznih bolnišnic so
nam predstavljali računovodski izkazi oziroma letna poročila, ki jih zbi-
rata AJPES in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Drugi temelj-
ni virov podatkov o obsegu outputov so nam predstavljali podatki, ki jih
zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Relevantnost podatkov, ki jih
zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje smo preverili tudi s podatki, ki
jih zbira Ministrstvo za zdravje.
izhaja iz značilnosti in ob pogojih, ki jih je mogoče doseči znotraj sloven-
skega zdravstvenega sistema.
V Sloveniji deluje šestindvajset bolnišnic, med katerimi sta dve uni-
verzitetni bolnišnici, deset je splošnih bolnišnic in štirinajst je specialnih
bolnišnic. V tem delu preučujemo optimalno velikost slovenske splošne
bolnišnice, kar pomeni, da analiziramo zgolj slovenske splošne bolni-
šnice, medtem ko specialnih bolnišnic v vzorec ne vključujemo. Znot-
raj vzorca je namreč treba zagotoviti čim večjo homogenost opazovanih
enot. Pri tem smo iz analize izključili Univerzitetni klinični center Lju-
bljana, saj je za potrebe ocene dolgoročne stroškovne funkcije treba zago-
toviti, da imajo vsi proizvodni obrati v preučevanem vzorcu enako teh-
nologijo. Univerzitetni klinični center Ljubljana je terciarna zdravstvena
ustanova, ki obravnava najtežje bolnike in skladno s tem se tudi njegova
tehnologija razlikuje v primerjavi z ostalimi slovenskimi splošnimi bol-
nišnicami. Iz nabora podatkov bi lahko sicer izključili tudi Univerzitetni
klinični center Maribor, vendar se je ta nedavno preoblikoval iz splošne
bolnišnice v univerzitetno, kar pomeni, da je njegova proizvodna tehno-
logija primerljiva s tehnologijo preostalih splošnih bolnišnic. V nabor po-
datkov smo tako vključili deset splošnih bolnišnic in eno univerzitetno
bolnišnico.
Za potrebe regresijske analize smo pridobili podatke za enajst splo-
šnih bolnišnic, ki delujejo znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejav-
nosti v Sloveniji. Vzorec slovenskih splošnih bolnišnic tako predstavlja
enajst bolnišnic, in sicer Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica
Celje, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bol-
nišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Nova Gorica, Splošna bol-
nišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Ptuj, Splošna bolnišnica Slo-
venj Gradec, Splošna bolnišnica Trbovlje in Univerzitetni klinični center
Maribor.
Pri ocenjevanju optimalne velikosti slovenske splošne bolnišnice smo
uporabili podatke iz letnih in strokovnih poročil enajstih analiziranih
splošnih bolnišnic v desetletnem obdobju, in sicer med letom 2005 in le-
tom 2014. Prvi temeljni vir podatkov o stroških posameznih bolnišnic so
nam predstavljali računovodski izkazi oziroma letna poročila, ki jih zbi-
rata AJPES in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Drugi temelj-
ni virov podatkov o obsegu outputov so nam predstavljali podatki, ki jih
zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Relevantnost podatkov, ki jih
zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje smo preverili tudi s podatki, ki
jih zbira Ministrstvo za zdravje.
