Page 154 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Mreža slovenskih splošnih bolnišnic

najznačilnejšo obliko dolgoročne stroškovne funkcije izvajalca zdravstve-

ne dejavnosti. Takšna ocena je smiselna predvsem zato, da dobimo zanes-

ljivejši vpogled na dolgoročno stroškovno funkcijo izvajalca zdravstvene

dejavnosti.

Pridobljeni podatki zajemajo vrednosti o stroških ter o outputu opa-

zovanih splošnih bolnišnic. Podatke o stroških splošnih bolnišnic smo

pridobili s strani AJPES-a ter Združenja zdravstvenih zavodov, podatke

o outputu splošnih bolnišnic pa so nam omogočili na Nacionalnem in-

štitutu za javno zdravje in Ministrstvu za zdravje. Pri tem smo se posebej

osredotočili na podatke o stroških in obsegu outputa Splošne bolnišnice

Celje, ki dosega najvišje mere učinkovitosti znotraj metode SFA, in Splo-

šne bolnišnice Brežice, ki dosega najvišje vrednosti učinkovitosti znotraj

154 metode DEA. Podatke o stroških in outputu po posameznih dejavnostih,
ki veljajo za Splošno bolnišnico Celje in Splošno bolnišnico Brežice, smo

tako preverili na podlagi njihovih internih dokumentov.

Dolgoročna analiza stroškovnih funkcij predvideva oceno celotnih

stroškov opazovanih izvajalcev. Za potrebe opredelitve celotnih stroškov

smo uporabili podatke o vseh stroških, ki jih imajo posamezne opazova-

ne splošne bolnišnice znotraj določenega leta. Celotni stroški skladno z

izkazi prihodkov in odhodkov vključujejo stroške blaga, materiala in sto-

ritev, stroške dela, stroške amortizacije, druge stroške, finančne odhod-

ke, druge odhodke in prevrednotene poslovne odhodke. Celotni stroški

predstavljajo denarne izdatke splošnih bolnišnic, zato so skladno z eko-

nomsko teorijo opredeljeni kot seštevek stroškov dela in stroškov kapita-

la, izraženih v evrih. Glede na to, da znotraj posameznih regresijskih mo-

delov uporabljamo presečne podatke, so celotni stroški v vseh regresijskih

modelih izraženi v nominalnih vrednostih. Celotni stroški so povezani s

stroški, ki nastajajo znotraj dveh vrst dejavnosti, ki jih opravljajo izvajal-

ci zdravstvene dejavnosti.

Pri dolgoročni analizi stroškovnih funkcij potrebujemo tudi oceno

količinskega obsega proizvedenega outputa. Količinski obseg outputa

smo skladno s priporočili Dranoveja (1998) definirali v obliki števila bol-

nikov na leto. To je torej tisto število bolnikov, ki jih posamezna bolni-

šnica sprejme in obravnava v enem letu. Količinski obseg proizvedenega

outputa v našem primeru vključuje dve vrsti outputa, ki zajemata različne

vrste zdravstvenih dejavnosti. Način spremljanja podatkov nam namreč

omogoča, da za potrebe naše analize izrazimo količinski obseg outputa

skladno z dejavnostmi, ki jih opravljajo izvajalci sekundarne zdravstve-

ne dejavnosti.