Page 156 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 156
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
C ponazarja stroške, ki so lahko opredeljeni kot stroški na enoto ali
skupni stroški, x pa predstavljen raven proizvodnje oziroma količinski
obseg outputa. Raven proizvodnje in celotni stroški so pozitivno pove-
zani, kar pomeni, da v primeru povečanja proizvodnje celotni stroški na-
raščajo, v primeru zmanjšanja proizvodnje pa celotni stroški padajo. To je
posledica dejstva, da povečana raven proizvodnje zahteva tudi večjo pora-
bo materiala, elektrike, delovne sile in podobno. Na dolgi rok pa se z na-
raščanjem proizvodnje ne povečujejo zgolj variabilni proizvodni dejavni-
ki, ampak tudi tisti proizvodni dejavniki, ki so na kratek rok fiksni. To
pomeni, da bodo na dolgi rok poleg naraščanja materialnih stroškov, stro-
škov elektrike in stroškov dela naraščali tudi stroški, ki so povezani z na-
kupom novih zgradb, naprav in opreme. V praksi je uporabnost katere
koli funkcije stroškov, torej tako funkcije celotnih stroškov, funkcije pov-
prečnih stroškov in funkcije mejnih stroškov, odvisna predvsem od pra-
156 vilne izbire funkcijske oblike.
Na podlagi determinacijskih koeficientov se je izkazalo, da kubič-
na funkcijska oblika stroškovne funkcije najbolje ponazarja odnos med
celotnimi stroški in outputom v vseh letih opazovanja. Povzetek regre-
sijskih modelov korelacijskih koeficientov – R in determinacijskih koe-
ficientov R2 oziroma popravljenih determinacijskih koeficientov – popra-
vljeni R2 za vseh deset let kaže, da največ pojasnjene skupne variance
ponazarja kubična funkcijska oblika. Že linearna funkcijska oblika omo-
goča zanesljivo napovedovanje, popravljeni determinacijskih koeficien-
ti se gibljejo med 0,895 v letu 2011 in 0,923 v letu 2005, vendar lahko
pri tem več skupne pojasnjene variance ponazorimo z uporabo kvadra-
tne funkcijske oblike – popravljeni determinacijski koeficienti se gibljejo
0,896 v letu 2014 in 0,929 v letu 2005. Še največ pojasnjene skupne varian-
ce pa lahko opredelimo znotraj kubične funkcijske oblike, kjer se popra-
vljeni determinacijski koeficienti gibljejo med 0,906 v letu 2014 in 0,954 v
letu 2006. Pri tem veljajo enake zakonitosti tudi pri korelacijskih koefici-
entih, ki so prav tako najvišji pri opredelitvi kubične funkcijske oblike in
se tako gibljejo med 0,962 in 0,983. Za opredelitev dolgoročne stroškov-
ne funkcije izvajalca zdravstvene dejavnosti je tako najprimernejša kubič-
na funkcijska oblika.
Popravljeni determinacijski koeficient znotraj vseh regresijskih mo-
delov je visok, kar pomeni, da gre večina skupne variance na račun po-
jasnjevalne spremenljivke, zato so omenjeni modeli zadovoljivi za napo-
vedovanje, še posebej ker ne govorimo o vzorcu splošnih bolnišnic, pač
pa kar o populaciji vseh slovenskih splošnih bolnišnic. Ob upoštevanem
razmerju ena proti deset med odvisno in pojasnjevalnimi spremenljivka-
mi ter visokem popravljenem determinacijskem koeficientu nam prika-
C ponazarja stroške, ki so lahko opredeljeni kot stroški na enoto ali
skupni stroški, x pa predstavljen raven proizvodnje oziroma količinski
obseg outputa. Raven proizvodnje in celotni stroški so pozitivno pove-
zani, kar pomeni, da v primeru povečanja proizvodnje celotni stroški na-
raščajo, v primeru zmanjšanja proizvodnje pa celotni stroški padajo. To je
posledica dejstva, da povečana raven proizvodnje zahteva tudi večjo pora-
bo materiala, elektrike, delovne sile in podobno. Na dolgi rok pa se z na-
raščanjem proizvodnje ne povečujejo zgolj variabilni proizvodni dejavni-
ki, ampak tudi tisti proizvodni dejavniki, ki so na kratek rok fiksni. To
pomeni, da bodo na dolgi rok poleg naraščanja materialnih stroškov, stro-
škov elektrike in stroškov dela naraščali tudi stroški, ki so povezani z na-
kupom novih zgradb, naprav in opreme. V praksi je uporabnost katere
koli funkcije stroškov, torej tako funkcije celotnih stroškov, funkcije pov-
prečnih stroškov in funkcije mejnih stroškov, odvisna predvsem od pra-
156 vilne izbire funkcijske oblike.
Na podlagi determinacijskih koeficientov se je izkazalo, da kubič-
na funkcijska oblika stroškovne funkcije najbolje ponazarja odnos med
celotnimi stroški in outputom v vseh letih opazovanja. Povzetek regre-
sijskih modelov korelacijskih koeficientov – R in determinacijskih koe-
ficientov R2 oziroma popravljenih determinacijskih koeficientov – popra-
vljeni R2 za vseh deset let kaže, da največ pojasnjene skupne variance
ponazarja kubična funkcijska oblika. Že linearna funkcijska oblika omo-
goča zanesljivo napovedovanje, popravljeni determinacijskih koeficien-
ti se gibljejo med 0,895 v letu 2011 in 0,923 v letu 2005, vendar lahko
pri tem več skupne pojasnjene variance ponazorimo z uporabo kvadra-
tne funkcijske oblike – popravljeni determinacijski koeficienti se gibljejo
0,896 v letu 2014 in 0,929 v letu 2005. Še največ pojasnjene skupne varian-
ce pa lahko opredelimo znotraj kubične funkcijske oblike, kjer se popra-
vljeni determinacijski koeficienti gibljejo med 0,906 v letu 2014 in 0,954 v
letu 2006. Pri tem veljajo enake zakonitosti tudi pri korelacijskih koefici-
entih, ki so prav tako najvišji pri opredelitvi kubične funkcijske oblike in
se tako gibljejo med 0,962 in 0,983. Za opredelitev dolgoročne stroškov-
ne funkcije izvajalca zdravstvene dejavnosti je tako najprimernejša kubič-
na funkcijska oblika.
Popravljeni determinacijski koeficient znotraj vseh regresijskih mo-
delov je visok, kar pomeni, da gre večina skupne variance na račun po-
jasnjevalne spremenljivke, zato so omenjeni modeli zadovoljivi za napo-
vedovanje, še posebej ker ne govorimo o vzorcu splošnih bolnišnic, pač
pa kar o populaciji vseh slovenskih splošnih bolnišnic. Ob upoštevanem
razmerju ena proti deset med odvisno in pojasnjevalnimi spremenljivka-
mi ter visokem popravljenem determinacijskem koeficientu nam prika-
