Page 194 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 194
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
lo za oblikovanje mreže zdravstvene dejavnosti, še vedno na strani obliko-
valcev zdravstvene politike.
V nadaljevanju ugotavljamo, ali lahko opisane teoretične iztočnice, ki
govorijo o dostopnosti izvajalcev zdravstvenih storitev, uporabimo tudi
na primeru slovenskih splošnih bolnišnic. Zanima nas torej, ali lahko s
pomočjo opredeljenih teoretičnih modelov preučujemo dostopnost izva-
jalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti, ali lahko opredelimo tudi op-
timalne lokacije in število izvajalcev, kar predstavlja osnovo oblikovanja
mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti. Skladno s tem v nadaljevanju
predstavljamo metodologijo za preučevanje optimalnih lokacij izvajalcev
zdravstvene dejavnosti.
Metodologija za preučevanje optimalnih lokacij izvajalcev
194 zdravstvene dejavnosti
Za določitev optimalnih lokacij izvajalcev sekundarne zdravstvene dejav-
nosti smo najprej izvedli analizo obstoječega stanja prostorske dostopnos-
ti. Analizirali smo obstoječe lokacije splošnih bolnišnic, ki se nahajajo
znotraj obstoječe mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. V
ta namen smo definirali območja pokritosti, s katerih se je do obstoječih
splošnih bolnišnic mogoče pripeljati z osebnim avtomobilom v različnih
časovnih intervalih. Izračunali smo število prebivalcev, ki gravitira k po-
samezni splošnih bolnišnici, in delež prebivalstva, ki ga bolnišnica pokri-
je znotraj svojega območja. Na podlagi naselij s številom prebivalstva in
na podlagi obstoječih lokacij splošnih bolnišnic je bilo z orodjem najbliž-
jega objekta izračunano, h kateri bolnišnici gravitira določeno naselje, ob
pogoju, da gravitira k najbližji splošni bolnišnici. Za vsako gravitacijsko
območje je bilo izračunano, koliko prebivalcev živi znotraj določenega
območja. Naš namen merjenja prostorske dostopnosti je bil predvsem po-
jasniti relevantnost in objektivnost raziskav s področja prostorske dostop-
nosti in ne predstaviti predlog matematičnega modela za analizo prostor-
ske dostopnosti obstoječih splošnih bolnišnic in za določanje optimalnih
hipotetičnih lokacij slovenskih splošnih bolnišnic.
V ta namen smo v nadaljevanju uporabili eno samo merilo, in sicer
potovalno upornost oziroma potovalni čas pri uporabi osebnega motor-
nega vozila na kategoriziranem cestnem omrežju, in sicer od centroida
naselja do centroida obstoječe ali hipotetične lokacije splošne bolnišni-
ce. V tem okviru ni bila izdelana primerjalna analiza dostopnosti z name-
nom ugotavljanja razlik v preskrbljenosti prebivalstva na različnih gra-
vitacijskih območjih z zdravstvenimi storitvami. Skladno s tem je torej
upoštevanje storitvene zmogljivosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki
je bila v navedenih formulah podana s številom za polni čas zaposlenih
lo za oblikovanje mreže zdravstvene dejavnosti, še vedno na strani obliko-
valcev zdravstvene politike.
V nadaljevanju ugotavljamo, ali lahko opisane teoretične iztočnice, ki
govorijo o dostopnosti izvajalcev zdravstvenih storitev, uporabimo tudi
na primeru slovenskih splošnih bolnišnic. Zanima nas torej, ali lahko s
pomočjo opredeljenih teoretičnih modelov preučujemo dostopnost izva-
jalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti, ali lahko opredelimo tudi op-
timalne lokacije in število izvajalcev, kar predstavlja osnovo oblikovanja
mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti. Skladno s tem v nadaljevanju
predstavljamo metodologijo za preučevanje optimalnih lokacij izvajalcev
zdravstvene dejavnosti.
Metodologija za preučevanje optimalnih lokacij izvajalcev
194 zdravstvene dejavnosti
Za določitev optimalnih lokacij izvajalcev sekundarne zdravstvene dejav-
nosti smo najprej izvedli analizo obstoječega stanja prostorske dostopnos-
ti. Analizirali smo obstoječe lokacije splošnih bolnišnic, ki se nahajajo
znotraj obstoječe mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. V
ta namen smo definirali območja pokritosti, s katerih se je do obstoječih
splošnih bolnišnic mogoče pripeljati z osebnim avtomobilom v različnih
časovnih intervalih. Izračunali smo število prebivalcev, ki gravitira k po-
samezni splošnih bolnišnici, in delež prebivalstva, ki ga bolnišnica pokri-
je znotraj svojega območja. Na podlagi naselij s številom prebivalstva in
na podlagi obstoječih lokacij splošnih bolnišnic je bilo z orodjem najbliž-
jega objekta izračunano, h kateri bolnišnici gravitira določeno naselje, ob
pogoju, da gravitira k najbližji splošni bolnišnici. Za vsako gravitacijsko
območje je bilo izračunano, koliko prebivalcev živi znotraj določenega
območja. Naš namen merjenja prostorske dostopnosti je bil predvsem po-
jasniti relevantnost in objektivnost raziskav s področja prostorske dostop-
nosti in ne predstaviti predlog matematičnega modela za analizo prostor-
ske dostopnosti obstoječih splošnih bolnišnic in za določanje optimalnih
hipotetičnih lokacij slovenskih splošnih bolnišnic.
V ta namen smo v nadaljevanju uporabili eno samo merilo, in sicer
potovalno upornost oziroma potovalni čas pri uporabi osebnega motor-
nega vozila na kategoriziranem cestnem omrežju, in sicer od centroida
naselja do centroida obstoječe ali hipotetične lokacije splošne bolnišni-
ce. V tem okviru ni bila izdelana primerjalna analiza dostopnosti z name-
nom ugotavljanja razlik v preskrbljenosti prebivalstva na različnih gra-
vitacijskih območjih z zdravstvenimi storitvami. Skladno s tem je torej
upoštevanje storitvene zmogljivosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki
je bila v navedenih formulah podana s številom za polni čas zaposlenih
