Page 189 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 189
Optimalna lokacija izvajalcev zdravstvene dejavnosti
no upornostjo med lokacijami l in m, ter m in j , kakor izhaja iz naslednje
formule (Pps Medico 2012):
∑Ai= Sj . (4.9)
j d α +d β
li ij
Tudi pri modelu prostorske dostopnosti do nujnih zdravstvenih sto-
ritev, enako kot pri modelu elektivnih zdravstvenih storitev, je treba upo-
števati faktor prilagoditve populacijskega povpraševanja V i iz Josepho-
vega in Bantockovega (1982) modela. To pomeni, da dobimo formulo z
naslednjo obliko (Pps Medico 2012):
=. (4.10)
(+ ) 189
Naslednja poenostavitev se nanaša na količnika potovalne vztrajnosti
α in β. Pri prostorski dostopnosti do elektivnih zdravstvenih storitev po-
tovalna vztrajnost pomembno ponderira potovalno razdaljo oziroma čas,
zato velja, da α ≠ β ≠ 1. Pri dostopanju do nujnih zdravstvenih storitev pa
se sme predpostaviti, da je relevanten čas zgolj absoluten oziroma realen
potovalni čas, kar pomeni, da je α = β = 1. Če to upoštevamo pri modelu
prostorske dostopnosti do nujnih zdravstvenih storitev, dobimo formulo
z naslednjo obliko (Pps Medico 2012):
∑Ai= Sj . (4.11)
(dli+ dij )V i
j
Pogosto se stalna lokacija prehospitalne enote nahaja na isti lokaci-
ji, kot se nahaja najbližja bolnišnica za bolnika, ki potrebuje nujno zdra-
vstveno oskrbo. V takih primerih lahko formulo prostorske dostopnosti
do nujnih zdravstvenih storitev zapišemo z naslednjo obliko (Pps Medi-
co 2012):
∑Ai= Sj . (4.12)
2 dli V i
j
Predstavitev teoretičnih gravitacijskih modelov merjenja prostorske
dostopnosti je predvsem predlog možne izbire matematičnih modelov,
ki jih lahko uporabimo znotraj analiz prostorske dostopnosti. Ti modeli
predstavljajo za raziskovalce dobro teoretično osnovno, njihova izbira pa
je odvisna od raziskovalnega problema, ki ga obravnavajo. Gravitacijski
modeli so vsestransko uporabi, kar pomeni, da jih lahko uporabljamo za
no upornostjo med lokacijami l in m, ter m in j , kakor izhaja iz naslednje
formule (Pps Medico 2012):
∑Ai= Sj . (4.9)
j d α +d β
li ij
Tudi pri modelu prostorske dostopnosti do nujnih zdravstvenih sto-
ritev, enako kot pri modelu elektivnih zdravstvenih storitev, je treba upo-
števati faktor prilagoditve populacijskega povpraševanja V i iz Josepho-
vega in Bantockovega (1982) modela. To pomeni, da dobimo formulo z
naslednjo obliko (Pps Medico 2012):
=. (4.10)
(+ ) 189
Naslednja poenostavitev se nanaša na količnika potovalne vztrajnosti
α in β. Pri prostorski dostopnosti do elektivnih zdravstvenih storitev po-
tovalna vztrajnost pomembno ponderira potovalno razdaljo oziroma čas,
zato velja, da α ≠ β ≠ 1. Pri dostopanju do nujnih zdravstvenih storitev pa
se sme predpostaviti, da je relevanten čas zgolj absoluten oziroma realen
potovalni čas, kar pomeni, da je α = β = 1. Če to upoštevamo pri modelu
prostorske dostopnosti do nujnih zdravstvenih storitev, dobimo formulo
z naslednjo obliko (Pps Medico 2012):
∑Ai= Sj . (4.11)
(dli+ dij )V i
j
Pogosto se stalna lokacija prehospitalne enote nahaja na isti lokaci-
ji, kot se nahaja najbližja bolnišnica za bolnika, ki potrebuje nujno zdra-
vstveno oskrbo. V takih primerih lahko formulo prostorske dostopnosti
do nujnih zdravstvenih storitev zapišemo z naslednjo obliko (Pps Medi-
co 2012):
∑Ai= Sj . (4.12)
2 dli V i
j
Predstavitev teoretičnih gravitacijskih modelov merjenja prostorske
dostopnosti je predvsem predlog možne izbire matematičnih modelov,
ki jih lahko uporabimo znotraj analiz prostorske dostopnosti. Ti modeli
predstavljajo za raziskovalce dobro teoretično osnovno, njihova izbira pa
je odvisna od raziskovalnega problema, ki ga obravnavajo. Gravitacijski
modeli so vsestransko uporabi, kar pomeni, da jih lahko uporabljamo za
