Page 193 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 193
Optimalna lokacija izvajalcev zdravstvene dejavnosti 193
Nemški Zvezni inštitut za gradbeno, urbanistično in prostorsko raz-
iskovanje (Bundesinstitut für Bau-, Stadt- und Raumforschung 2011) je
objavil poročilo o dostopnosti do bolnišnic. V dokumentu navajajo, da
tudi za zdravstveno infrastrukturo velja, da je dostopnost pravo merilo
za oceno stopnje preskrbljenosti prebivalstva. Čas vožnje z osebnim avto-
mobilom iz njihovega modela dostopnosti je natančno ocenjena količina,
ki je ni mogoče, tako kot v primeru dostopnosti šol, šteti samo za približ-
no vrednost lokacijske primernosti in dejanskih dolžin poti. Pri njih je na
splošno stopnja preskrbljenosti tudi na podeželskih območjih dobra. Le
redka območja so pod 20-minutnim pragom dostopnosti.
V Nemčiji je bila leta 2010 med prebivalci izvedena anketa (Pabst Sci-
ence Publishers 2010), ki je analizirala odnos prebivalcev do dolgih po-
tovalnih časov do bolnišnic. Rezultati ankete, ki je zajela 6.000 anketi-
rancev, so pokazali, da se je tri petine prebivalcev pripravljenih peljati do
bolnišnice pol ure ali še dalj časa, ena petina bi vzela v zakup eno uro, pre-
ostalih 20 odstotkov pa celo več kot eno uro trajajoče potovanje. Anketa
je tudi pokazala, da je izbira porodnišnice bistveno odvisna od razloga za
sprejem. Sedem od desetih nosečnic si je pred porodom ogledalo porodni-
šnico, za izbiro pa so se odločile glede na to, kako so se tam počutile. Ena-
ko število pa jih je prav zaradi bližine odklonilo neko porodnišnico. Za 62
odstotkov bolnikov s kroničnimi boleznimi je bila odločilna specializira-
nost bolnišnice, za 60 odstotkov pa priporočilo lečečega zdravnika. Vsak
šesti vprašani je navedel, da za načrtovanje elektivnega obiska bolnišnice
uporablja internetni vir. Med več kot 60 let starimi uporabniki jih je celo
23 odstotkov iskalo primerno bolnišnico prav po internetu. Rezultati so
relativizirali stališče o pomenu bližine prebivališča, ki ga vedno znova po-
navljajo oblikovalci zdravstvene politike pri oblikovanju mreže bolnišnic.
Na drugi strani pa Fortney in soavtorji (2011) navajajo, da je najpo-
membnejši vidik dostopa do izvajalca zdravstvenih storitev njegova loka-
cija. Njihova študija je pokazala, da se pacienti običajno odločijo za tistega
izvajalca zdravstvenih storitev, ki je dostopen v 30-minutnem časovnem
intervalu. Poleg časovnega intervala dostopnosti je zanje pomembna tudi
cestna infrastruktura, ki naj bi zadovoljevala potrebe po varnem, hitrem
in udobnem prevozu. V svoji študiji opozarjajo, da so možnosti dostopa
do izvajalcev zdravstvenih storitev še posebej pomembne za podeželsko
prebivalstvo, čeprav je to vprašanje pomembno tudi za preobremenjena
mestna območja in za tiste, ki nimajo osebne oblike prevoza.
Raziskave so torej ugotovile nekatere povezave med potovalnimi časi
do bolnišnic. V zvezi s tem obstaja tudi določena meja soglasja glede ča-
sovnih intervalov dostopnosti. Kljub temu ni mogoče zaobiti dejstva, da
je odločitev o tem, kakšni potovalni časi naj bi bili sprejemljivi kot meri-
Nemški Zvezni inštitut za gradbeno, urbanistično in prostorsko raz-
iskovanje (Bundesinstitut für Bau-, Stadt- und Raumforschung 2011) je
objavil poročilo o dostopnosti do bolnišnic. V dokumentu navajajo, da
tudi za zdravstveno infrastrukturo velja, da je dostopnost pravo merilo
za oceno stopnje preskrbljenosti prebivalstva. Čas vožnje z osebnim avto-
mobilom iz njihovega modela dostopnosti je natančno ocenjena količina,
ki je ni mogoče, tako kot v primeru dostopnosti šol, šteti samo za približ-
no vrednost lokacijske primernosti in dejanskih dolžin poti. Pri njih je na
splošno stopnja preskrbljenosti tudi na podeželskih območjih dobra. Le
redka območja so pod 20-minutnim pragom dostopnosti.
V Nemčiji je bila leta 2010 med prebivalci izvedena anketa (Pabst Sci-
ence Publishers 2010), ki je analizirala odnos prebivalcev do dolgih po-
tovalnih časov do bolnišnic. Rezultati ankete, ki je zajela 6.000 anketi-
rancev, so pokazali, da se je tri petine prebivalcev pripravljenih peljati do
bolnišnice pol ure ali še dalj časa, ena petina bi vzela v zakup eno uro, pre-
ostalih 20 odstotkov pa celo več kot eno uro trajajoče potovanje. Anketa
je tudi pokazala, da je izbira porodnišnice bistveno odvisna od razloga za
sprejem. Sedem od desetih nosečnic si je pred porodom ogledalo porodni-
šnico, za izbiro pa so se odločile glede na to, kako so se tam počutile. Ena-
ko število pa jih je prav zaradi bližine odklonilo neko porodnišnico. Za 62
odstotkov bolnikov s kroničnimi boleznimi je bila odločilna specializira-
nost bolnišnice, za 60 odstotkov pa priporočilo lečečega zdravnika. Vsak
šesti vprašani je navedel, da za načrtovanje elektivnega obiska bolnišnice
uporablja internetni vir. Med več kot 60 let starimi uporabniki jih je celo
23 odstotkov iskalo primerno bolnišnico prav po internetu. Rezultati so
relativizirali stališče o pomenu bližine prebivališča, ki ga vedno znova po-
navljajo oblikovalci zdravstvene politike pri oblikovanju mreže bolnišnic.
Na drugi strani pa Fortney in soavtorji (2011) navajajo, da je najpo-
membnejši vidik dostopa do izvajalca zdravstvenih storitev njegova loka-
cija. Njihova študija je pokazala, da se pacienti običajno odločijo za tistega
izvajalca zdravstvenih storitev, ki je dostopen v 30-minutnem časovnem
intervalu. Poleg časovnega intervala dostopnosti je zanje pomembna tudi
cestna infrastruktura, ki naj bi zadovoljevala potrebe po varnem, hitrem
in udobnem prevozu. V svoji študiji opozarjajo, da so možnosti dostopa
do izvajalcev zdravstvenih storitev še posebej pomembne za podeželsko
prebivalstvo, čeprav je to vprašanje pomembno tudi za preobremenjena
mestna območja in za tiste, ki nimajo osebne oblike prevoza.
Raziskave so torej ugotovile nekatere povezave med potovalnimi časi
do bolnišnic. V zvezi s tem obstaja tudi določena meja soglasja glede ča-
sovnih intervalov dostopnosti. Kljub temu ni mogoče zaobiti dejstva, da
je odločitev o tem, kakšni potovalni časi naj bi bili sprejemljivi kot meri-
