Page 192 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 192
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
Ministrstvo za zdravje v zvezni državi Michigan (Michigan De-
partment of Community Health 2015) je opredelilo omejeno območje
kot tisto geografsko območje, v katerem prebiva vsaj 50.000 prebivalcev.
Akreditirana bolnišnica se mora nahajati znotraj 30-minutnega časovne-
ga intervala dostopnosti. Enak standard pri njih velja tudi za nujno zdrav
stveno oskrbo. Storitve morajo biti bolnikom na voljo 24 ur na dan in
sedem dni v tednu. Pri definiranju območij znotraj 30-minutnega časov-
nega intervala je treba upoštevati najkrajšo pot in najnižjo omejitev hitro-
sti za potovanje po cestnem omrežju.
British Columbia (Ministry of Health – Province of British Colum-
bia 2002) je določila standard dostopnosti do urgentnih središč. Vsi pre-
bivalci omenjene province naj bi imeli zagotovljeno nujno zdravstveno os-
krbo, do katere se je z osebnim avtomobilom mogoče pripeljati v eni uri.
192 Standard za dostopnost do splošnih bolnišnic znaša dve uri trajajoče po-
tovanje od bolnikovega prebivališča do najbližjega izvajalca zdravstvenih
storitev na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Pri storitvah speci-
alistične dejavnosti pa so kot standard dostopnosti opredelili časovni in-
terval štirih ur.
V dokumentu o strategiji dostopnosti 2010–2013 je mestni svet v Ply-
mouthu (Plymouth City Council and Plymouth Hospitals NHS Trust
2010) v Veliki Britaniji sprejel izhodišče, da je pri dostopnosti do stori-
tev zdravstvenega varstva treba upoštevati 30-minutni potovalni čas. Pri
tem je treba upoštevati potovalni čas, ki ga prebivalcem zagotavlja javni
prevoz. Na tem območju namreč 54 odstotkov prebivalcev ni lastnikov
osebnih avtomobilov, posledično to pomeni, da uporaba javnega prevo-
za poveča potovalni čas za približno deset minut v primerjavi z osebnim
avtomobilom.
Daljši potovalni čas od prebivališča do najbližjega izvajalca zdravstve-
nih storitev poveča tveganje za umrljivost in povzroči neželene zaplete
pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe (Lyon idr. 2004; Souza in Strachan
2005; Karanicolas idr. 2006; Turrell, Kavanagh in Subramanian 2006;
Probst idr. 2007; Wei idr. 2008). Dejavnost ginekologije pa je drugo po-
dročje, pri katerem lahko potovalni čas vpliva na izid zdravstvene oskrbe.
Dostop do ginekološke oskrbe je pogosto omejena na podeželju oziroma
na redkeje poseljenih območjih. V zvezi s tem problemom je bilo opravlje-
nih zelo malo študij (Parker, Dickinson in Morton-Jones 2000; Dummer
in Parker 2004). Nobena od njih ni pokazala vpliva potovalnega časa
na umrljivost ob porodu. Na tem področju so A. C. Ravelli in soavtorji
(2011) ugotovili, da je potovalni čas od doma do najbližje porodnišnice, ki
presega 20 minut vožnje z osebnim avtomobilom, povezan s povečanjem
tveganjem smrti in neželenih izidov pri porodnicah na Nizozemskem.
Ministrstvo za zdravje v zvezni državi Michigan (Michigan De-
partment of Community Health 2015) je opredelilo omejeno območje
kot tisto geografsko območje, v katerem prebiva vsaj 50.000 prebivalcev.
Akreditirana bolnišnica se mora nahajati znotraj 30-minutnega časovne-
ga intervala dostopnosti. Enak standard pri njih velja tudi za nujno zdrav
stveno oskrbo. Storitve morajo biti bolnikom na voljo 24 ur na dan in
sedem dni v tednu. Pri definiranju območij znotraj 30-minutnega časov-
nega intervala je treba upoštevati najkrajšo pot in najnižjo omejitev hitro-
sti za potovanje po cestnem omrežju.
British Columbia (Ministry of Health – Province of British Colum-
bia 2002) je določila standard dostopnosti do urgentnih središč. Vsi pre-
bivalci omenjene province naj bi imeli zagotovljeno nujno zdravstveno os-
krbo, do katere se je z osebnim avtomobilom mogoče pripeljati v eni uri.
192 Standard za dostopnost do splošnih bolnišnic znaša dve uri trajajoče po-
tovanje od bolnikovega prebivališča do najbližjega izvajalca zdravstvenih
storitev na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Pri storitvah speci-
alistične dejavnosti pa so kot standard dostopnosti opredelili časovni in-
terval štirih ur.
V dokumentu o strategiji dostopnosti 2010–2013 je mestni svet v Ply-
mouthu (Plymouth City Council and Plymouth Hospitals NHS Trust
2010) v Veliki Britaniji sprejel izhodišče, da je pri dostopnosti do stori-
tev zdravstvenega varstva treba upoštevati 30-minutni potovalni čas. Pri
tem je treba upoštevati potovalni čas, ki ga prebivalcem zagotavlja javni
prevoz. Na tem območju namreč 54 odstotkov prebivalcev ni lastnikov
osebnih avtomobilov, posledično to pomeni, da uporaba javnega prevo-
za poveča potovalni čas za približno deset minut v primerjavi z osebnim
avtomobilom.
Daljši potovalni čas od prebivališča do najbližjega izvajalca zdravstve-
nih storitev poveča tveganje za umrljivost in povzroči neželene zaplete
pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe (Lyon idr. 2004; Souza in Strachan
2005; Karanicolas idr. 2006; Turrell, Kavanagh in Subramanian 2006;
Probst idr. 2007; Wei idr. 2008). Dejavnost ginekologije pa je drugo po-
dročje, pri katerem lahko potovalni čas vpliva na izid zdravstvene oskrbe.
Dostop do ginekološke oskrbe je pogosto omejena na podeželju oziroma
na redkeje poseljenih območjih. V zvezi s tem problemom je bilo opravlje-
nih zelo malo študij (Parker, Dickinson in Morton-Jones 2000; Dummer
in Parker 2004). Nobena od njih ni pokazala vpliva potovalnega časa
na umrljivost ob porodu. Na tem področju so A. C. Ravelli in soavtorji
(2011) ugotovili, da je potovalni čas od doma do najbližje porodnišnice, ki
presega 20 minut vožnje z osebnim avtomobilom, povezan s povečanjem
tveganjem smrti in neželenih izidov pri porodnicah na Nizozemskem.
