Page 14 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 14
Miha Lesjak, Marijana Sikošek in Simon Kerma
slovnem turizmu in kongresni dejavnosti sta prav tako izrazito kom-
plementarni, saj povezujeta prireditve in turizem. Avtorica obeh po-
glavij je Marijana Sikošek, ki prireditve izpostavlja kot svojstven fe-
nomen cˇlovekovega delovanja. Prireditve imajo v cˇloveški zgodovini
posebno vlogo, saj pomenijo združevanje ljudi zaradi prav poseb-
nih motivov: kulturnih, športnih, poslovnih, umetniških in drugih,
kar vodi do pojava posebnih prireditev, ki so organizirane s tocˇno
dolocˇenim namenom in na tocˇno dolocˇeni destinaciji. Avtorica se v
sedmem poglavju posvecˇa edinstveni vrsti prireditev, to je poslov-
nim srecˇanjem, ki v nasprotju z vsemi drugimi vrstami prireditev ne
terjajo prostega cˇasa udeležencev. Zato je poslovni turizem v resnici
unikum, saj ga ne definira paradigma prostega cˇasa, poslovna poto-
vanja oz. z njimi povezana kongresna dejavnost pa je pogosto prav
14 zaradi svojega temeljnega poslanstva – organizacije komunikacije in
mreženja – razumljena kot industrija srecˇanj in gibalo gospodarske-
ga razvoja družbe.
V osmem poglavju nam Anton Gosar predstavi tematiko križarje-
nja v kontekstu navticˇnega turizma. Popelje nas na pomorska turi-
sticˇna potovanja skozi cˇas in se nato poglobi v znacˇilnosti sodobnih
križarjenj, ki vkljucˇujejo tudi pristaniško mesto Koper z izbranimi tu-
risticˇnimi destinacijami pri nas. Posebej dragocena je zakljucˇna ana-
liza o ucˇinkih in problemih množicˇnih turisticˇnih križarjenj na raz-
licˇnih morskih in obmorskih destinacijah sveta.
Deveto poglavje avtorja Mihe Lesjaka obravnava športni turizem,
ki povezuje dve temeljni podrocˇji cˇlovekovega delovanja, šport/re-
kreacijo in turizem. Ti podrocˇji si delita številne skupne cilje in vre-
dnote. Športni turizem vkljucˇuje širok spekter s športom povezanih
aktivnosti, ki se odvijajo tako v družbeno-kulturnem kot tudi narav-
nem okolju. V zakljucˇku so izpostavljene tudi nekatere nove oblike
športnega turizma, ki se nanašajo predvsem na e-športne vsebine.
V naslednjem poglavju o ekoturizmu se Simon Kerma in Matej
Vranješ sprva posvetita samemu pojmu ekoturizem in konceptual-
nim dilemam pri njegovi definiciji. V nadaljevanju se posvetita ti-
pološki opredelitvi profila ekoturistov in predstavita prizorišcˇa, kjer
se ekoturizem lahko odvija. Zanimivo je, da to ni izkljucˇno naravno
okolje, pacˇ pa tudi podeželje in (pogojno) celo urbano okolje. Poseb-
no pozornost pa avtorja namenita obravnavi razvoja (eko)turizma
v zavarovanih obmocˇjih in tamkajšnjim izzivom upravljanja z obi-
skom.
slovnem turizmu in kongresni dejavnosti sta prav tako izrazito kom-
plementarni, saj povezujeta prireditve in turizem. Avtorica obeh po-
glavij je Marijana Sikošek, ki prireditve izpostavlja kot svojstven fe-
nomen cˇlovekovega delovanja. Prireditve imajo v cˇloveški zgodovini
posebno vlogo, saj pomenijo združevanje ljudi zaradi prav poseb-
nih motivov: kulturnih, športnih, poslovnih, umetniških in drugih,
kar vodi do pojava posebnih prireditev, ki so organizirane s tocˇno
dolocˇenim namenom in na tocˇno dolocˇeni destinaciji. Avtorica se v
sedmem poglavju posvecˇa edinstveni vrsti prireditev, to je poslov-
nim srecˇanjem, ki v nasprotju z vsemi drugimi vrstami prireditev ne
terjajo prostega cˇasa udeležencev. Zato je poslovni turizem v resnici
unikum, saj ga ne definira paradigma prostega cˇasa, poslovna poto-
vanja oz. z njimi povezana kongresna dejavnost pa je pogosto prav
14 zaradi svojega temeljnega poslanstva – organizacije komunikacije in
mreženja – razumljena kot industrija srecˇanj in gibalo gospodarske-
ga razvoja družbe.
V osmem poglavju nam Anton Gosar predstavi tematiko križarje-
nja v kontekstu navticˇnega turizma. Popelje nas na pomorska turi-
sticˇna potovanja skozi cˇas in se nato poglobi v znacˇilnosti sodobnih
križarjenj, ki vkljucˇujejo tudi pristaniško mesto Koper z izbranimi tu-
risticˇnimi destinacijami pri nas. Posebej dragocena je zakljucˇna ana-
liza o ucˇinkih in problemih množicˇnih turisticˇnih križarjenj na raz-
licˇnih morskih in obmorskih destinacijah sveta.
Deveto poglavje avtorja Mihe Lesjaka obravnava športni turizem,
ki povezuje dve temeljni podrocˇji cˇlovekovega delovanja, šport/re-
kreacijo in turizem. Ti podrocˇji si delita številne skupne cilje in vre-
dnote. Športni turizem vkljucˇuje širok spekter s športom povezanih
aktivnosti, ki se odvijajo tako v družbeno-kulturnem kot tudi narav-
nem okolju. V zakljucˇku so izpostavljene tudi nekatere nove oblike
športnega turizma, ki se nanašajo predvsem na e-športne vsebine.
V naslednjem poglavju o ekoturizmu se Simon Kerma in Matej
Vranješ sprva posvetita samemu pojmu ekoturizem in konceptual-
nim dilemam pri njegovi definiciji. V nadaljevanju se posvetita ti-
pološki opredelitvi profila ekoturistov in predstavita prizorišcˇa, kjer
se ekoturizem lahko odvija. Zanimivo je, da to ni izkljucˇno naravno
okolje, pacˇ pa tudi podeželje in (pogojno) celo urbano okolje. Poseb-
no pozornost pa avtorja namenita obravnavi razvoja (eko)turizma
v zavarovanih obmocˇjih in tamkajšnjim izzivom upravljanja z obi-
skom.
